Pridobitev podatkov o zdravju s strani delodajalca + - Opozorilo: Mnenje je bilo izdano na podlagi določb Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1, Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo), ki je z dnem
- 2023 prenehal veljati in ga je nadomestil nov Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2, Uradni list RS, št. 163/22), zato mnenje ni več nujno aktualno. Mnenja po ZVOP-2 so na voljo tukaj. Datum: 29.06.2022 Številka: 07121-1/2022/731 Kategorije: --> Kategorije: Delovna razmerja, Zdravstveni osebni podatki Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju IP) je prejel vaše zaprosilo za mnenje, v katerem vas zanima, ali lahko delodajalec v času vaše bolniške odsotnosti z dela od vašega osebnega zdravnika pridobi informacije o vašem zdravju. Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju na podlagi
- člena Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne
- aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (v nadaljevanju: Splošna uredba),
- točke prvega odstavka
- člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07, uradno prečiščeno besedilo, v nadaljevanju ZVOP-1) ter
- člena Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05, v nadaljevanju ZInfP) posredujemo naše neobvezno mnenje v zvezi z vašim vprašanjem. Delodajalec ima pravno podlago za pridobivanje podatka o razlogu začasne zadržanosti z dela in podatke o režimu gibanja delavca za namen kontrole bolniškega staleža zaradi uresničevanja pravic in obveznosti iz delovnega razmerja. Pri obeh navedenih primerih pa je delodajalec upravičen zgolj do podatka o razlogu (na primer bolezen, poškodba izven dela, poklicna bolezen, poškodba pri delu, nega) začasne zadržanosti, nima pa pravne podlage za pridobitev diagnoz bolezni ali poškodbe. Navedene podatke lahko delodajalec načeloma pridobi tudi od delavčevega osebnega zdravnika. O b r a z l o ž i t e v: Za vsako obdelavo osebnih podatkov mora imeti upravljavec, tj. v danem primeru delodajalec, ustrezno in zakonito pravno podlago. Te so določene v členu 6
(1)Splošne uredbe, za posebne vrste osebnih podatkov, med katere spadajo tudi podatki v zvezi z zdravjem, pa mora biti hkrati izpolnjen eden izmed posebnih pogojev, ki so določeni v členu 9
(2)Splošne uredbe. Splošno zakonsko podlago za obdelavo osebnih podatkov delavcev predstavlja Zakon o delovnih razmerjih (Uradni list RS, št. 21/13, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZDR-1), ki v prvem odstavku
- člena določa, da se osebni podatki delavcev lahko zbirajo, obdelujejo, uporabljajo in dostavljajo tretjim osebam samo, če je to določeno s tem ali drugim zakonom ali če je to potrebno zaradi uresničevanja pravic in obveznosti iz delovnega razmerja ali v zvezi z delovnim razmerjem. V okviru delovnega razmerja najpogosteje pride do situacije, ko delodajalec pridobiva in drugače obdeluje delavčeve podatke o začasni zadržanosti od dela za namen obračuna nadomestila plače, za kar ima delodajalec seveda pravno podlago. Delodajalec ima pravno podlago tudi na primer za pridobivanje podatka o razlogu začasne zadržanosti z dela in podatke o režimu gibanja delavca za namen kontrole bolniškega staleža zaradi uresničevanja pravic in obveznosti iz delovnega razmerja. Pri obeh navedenih primerih pa je delodajalec upravičen zgolj do podatka o razlogu (na primer bolezen, poškodba izven dela, poklicna bolezen, poškodba pri delu, nega) začasne zadržanosti, nima pa pravne podlage za pridobitev diagnoz bolezni ali poškodbe. V skladu s
- členom ZDR-1 mora delavec obveščati delodajalca o bistvenih okoliščinah, ki vplivajo oziroma bi lahko vplivale na izpolnjevanje njegovih pogodbenih obveznosti, in o vseh spremembah podatkov, ki vplivajo na izpolnjevanje pravic iz delovnega razmerja. To se nanaša tudi na predložitev ustreznih podatkov o bolniškem staležu, npr. o predvidenem trajanju in režimu gibanja, kot ga je določil zdravnik, če je to potrebno zaradi uresničevanja pravic in obveznosti iz delovnega razmerja ali v zvezi z delovnim razmerjem. Delodajalec lahko te podatke načeloma pridobi tudi od delavčevega osebnega zdravnika, vendar pa IP ni znano, da bi imel delodajalec zakonsko določene vzvode za pridobitev takšnih podatkov oziroma dokazil od zdravnika. Glede na pojasnjeno, delodajalec lahko načeloma pridobi podatke neposredno od osebnega zdravnika delavca, vendar le tiste podatke, za katere prepričljivo izkaže konkretno potrebo po pridobitvi oziroma upravičen namen njihove obdelave, tj. če izkaže, da podatke potrebuje v posamičnem primeru za uveljavljanje pravic in obveznosti iz delovnega razmerja za določenega delavca. Ne more pa delodajalec pridobiti podatka o diagnozi bolezni ali poškodb, saj za obdelavo teh podatkov nima ustrezne pravne podlage. V upanju, da ste dobili odgovor na svoje vprašanje, vas lepo pozdravljamo. Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav. informacijska pooblaščenka Pripravila: Neja Domnik, mag. prav., asistentka svetovalca pri IP O NAS Informacijski pooblaščenec Dunajska cesta 22 1000 Ljubljana, Slovenija Zemljevid (vir: najdi.si) Telefon: 01 230 97 30 Poštni in varni e-predal: gp.ip(at)ip-rs.si Odgovorna oseba za informacije za medije: dr. Jelena Virant Burnik. Kontakt za medije: Barbara Repovš, mediji@ip-rs.si ali 01 230 97 30 Prijava kršitev (Navodila in obrazci) URADNE URE PON - PET 9.00 - 12.00 POVEZAVE Informacije javnega značaja Priročniki in smernice Obrazci Politika zasebnosti Informacije o obdelavi osebnih podatkov Izjava o dostopnosti Podpora za majhna podjetja Pravice posameznikov Prijava na prejemanje e-novic Informacijski pooblaščenec | 2026