Pridobitev policijskega zapisnika + - Opozorilo: Mnenje je bilo izdano na podlagi določb Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1, Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo), ki je z dnem
- 2023 prenehal veljati in ga je nadomestil nov Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2, Uradni list RS, št. 163/22), zato mnenje ni več nujno aktualno. Mnenja po ZVOP-2 so na voljo tukaj. Datum: 24.10.2022 Številka: 07121-1/2022/1141 Kategorije: --> Kategorije: Policijski postopki Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju: IP) je prejel vaše zaprosilo za mnenje glede pridobitve policijskega zapisnika. Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju skladno z
- členom Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne
- aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (v nadaljevanju: Splošna uredba o varstvu podatkov),
- točko prvega odstavka
- člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07-UPB1, 177/20, v nadaljevanju: ZVOP-1) ter
- členom Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05, v nadaljevanju: ZInfP) posredujemo naše neobvezno mnenje v zvezi z vašim vprašanjem. Policija mora podatke, zbrane pri obravnavanju dogodka ali opravljanju policijskih nalog, na obrazloženo pisno zahtevo, posredovati osebi, ki izkaže pravni interes. O b r a z l o ž i t e v: IP uvodoma poudarja, da lahko podaja nezavezujoča mnenja in pojasnila, ne more pa izven konkretnih inšpekcijskih postopkov preverjati primernosti izbrane pravne podlage, namenov in obsega obdelave osebnih podatkov v konkretnem primeru. Dokončno presojo zakonitosti obdelave osebnih podatkov lahko IP poda le v konkretnem inšpekcijskem postopku. IP uvodoma splošno pojasnjuje, da je pravna podlaga za obdelavo osebnih podatkov v javnem sektorju, kamor sodi tudi policija, podana v
- členu ZVOP-1, ki v prvem odstavku določa, da se osebni podatki v javnem sektorju lahko obdelujejo, če obdelavo osebnih podatkov in osebne podatke, ki se obdelujejo, določa zakon. Z zakonom se lahko določi tudi, da se določeni osebni podatki obdelujejo le na podlagi osebne privolitve posameznika. Področno pravno podlago za obdelavo osebnih podatkov s strani policije predstavlja Zakon o nalogah in pooblastilih policije (Uradni list RS, št. 15/13, 23/15 – popr., 10/17, 46/19 – odl. US, 47/19, 153/21 – odl. US; v nadaljevanju: ZNPPol). V skladu s
- členom ZNPPol je zbiranje in obdelava podatkov eno od policijskih pooblastil, ki jih smejo policisti izvajati ob opravljanju policijskih nalog. Podrobneje nato ZNPPol v
- členu določa, da policisti zaradi opravljanja policijskih nalog zbirajo in obdelujejo osebne in druge podatke, vključno s podatki o biometričnih značilnostih oseb in podatki iz zaupnih razmerij oziroma poklicnih skrivnosti. Policisti zbirajo osebne in druge podatke neposredno od osebe, na katero se ti podatki nanašajo, in od drugih, ki o tem kaj vedo, ali iz zbirk osebnih podatkov, uradnih evidenc, javnih knjig ali drugih zbirk podatkov. IP nadalje pojasnjuje, da ZNPPol v prvem odstavku
- člena določa, da mora policija podatke, zbrane pri obravnavanju dogodka ali opravljanju policijskih nalog, na obrazloženo pisno zahtevo, v kateri morajo biti izkazane okoliščine iz četrtega odstavka
- člena ZNPPol (izkazana premoženjska in nepremoženjska škoda, telesna poškodba, sum storitve kaznivega dejanja ali prekrška in podobni primeri) posredovati osebi, ki izkaže pravni interes. Upravičena oseba mora v pisni zahtevi natančno opredeliti vrsto podatka in namen, za katerega ga potrebuje. Za pridobitev želenih podatkov po tej poti je torej treba na policijo nasloviti zahtevo za posredovanje podatkov ter izpolniti zgoraj navedene pogoje, ki jih določa ZNPPol. IP ob tem poudarja, da je presoja in odgovornost za zakonitost posredovanja osebnih podatkov vedno na upravljavcu (v konkretnem primeru policiji). IP v okviru mnenja ne more presojati, ali je oziroma bi bila posamezna zahteva za posredovanje osebnih podatkov utemeljena. IP sklepno pojasnjuje tudi, da tretji odstavek
- člena ZNPPol med drugim določa, da Slovensko zavarovalno združenje in zavarovalnice zahteve za vpogled ali posredovanje podatkov iz evidenc policije o kršiteljih in prekrških, o kaznivih dejanjih, o dogodkih in elektronskih zapisnikih policije o prometnih nesrečah ne smejo prenesti na oškodovanca. Na podlagi navedenih zakonskih določb ter
- člena Zakona o zavarovalništvu (ZZavar-1; Uradni list RS, št. 93/15, 9/19, 102/20) lahko zavarovalnica pridobiva osebne podatke, ki so potrebni za obravnavanje in odločanje o zavarovalnem zahtevku. To pomeni, da v primeru uveljavljanja pravic iz nezgodnega zavarovanja zavarovalnemu zahtevku praviloma ni treba prilagati policijskega zapisnika in drugih dokumentov, saj je relevantne podatke dolžna zavarovalnica pridobiti sama. S spoštovanjem. Pripravil: Matej Sironič, Svetovalec pooblaščenca za varstvo osebnih podatkov Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav., Informacijska pooblaščenka O NAS Informacijski pooblaščenec Dunajska cesta 22 1000 Ljubljana, Slovenija Zemljevid (vir: najdi.si) Telefon: 01 230 97 30 Poštni in varni e-predal: gp.ip(at)ip-rs.si Odgovorna oseba za informacije za medije: dr. Jelena Virant Burnik. Kontakt za medije: Barbara Repovš, mediji@ip-rs.si ali 01 230 97 30 Prijava kršitev (Navodila in obrazci) URADNE URE PON - PET 9.00 - 12.00 POVEZAVE Informacije javnega značaja Priročniki in smernice Obrazci Politika zasebnosti Informacije o obdelavi osebnih podatkov Izjava o dostopnosti Podpora za majhna podjetja Pravice posameznikov Prijava na prejemanje e-novic Informacijski pooblaščenec | 2026