← Slovenija

Pridobitev posnetka parkirišča nakupovalne trgovine - IPRS

Pridobitev posnetka parkirišča nakupovalne trgovine + - Opozorilo: Mnenje je bilo izdano na podlagi določb Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1, Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo), ki je z dnem

  1. 2023 prenehal veljati in ga je nadomestil nov Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2, Uradni list RS, št. 163/22), zato mnenje ni več nujno aktualno. Mnenja po ZVOP-2 so na voljo tukaj. Datum: 10.01.2022 Številka: 07121-1/2021/2652 Kategorije: --> Kategorije: Pravica do seznanitve z lastnimi osebnimi podatki, Video in avdio nadzor, Pravne podlage Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju: IP) je prejel vaše elektronsko sporočilo, v katerem sprašujete za hipotetičen primer, kako naj kot prosilka za informacijo javnega značaja, pridobite posnetek kamere parkirišča nakupovalne trgovine, na katerem naj bi bila avto A in B. Domnevate, da je kamera trgovine avtomobila posnela. Posnetek bi potrebovali kot fizična oseba, iz dokaznih razlogov ali kot informacijo javnega značaja. Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju skladno z
  2. členom Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne
  3. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (Splošna uredba o varstvu podatkov, v nadaljevanju Splošna uredba),
  4. točko prvega odstavka
  5. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07-UPB1, v nadaljevanju ZVOP-1) ter
  6. členom Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05, v nadaljevanju ZInfP) posredujemo naše neobvezno mnenje v zvezi z vašim vprašanjem. Ob tem IP poudarja, da izven postopka inšpekcijskega nadzora konkretnih obdelav osebnih podatkov ne more presojati. IP uvodoma pojasnjuje, da videoposnetki nadzornih kamer načeloma ne predstavljajo informacij javnega značaja, saj so upravljavci parkirišč nakupovalnih trgovin praviloma osebe zasebnega prava, ki niso zavezanci za dostop do informacij javnega značaja. Zakon o dostopu do informacij javnega značaj (Ur. l. RS, št. 51/06 – UPB, s spremembami in dopolnitvami, v nad. ZDIJZ) v
  7. členu namreč določa, da so zavezanci za posredovanje informacij javnega značaja državni organi, organi lokalnih skupnosti, javne agencije, javni skladi in druge osebe javnega prava, nosilci javnih pooblastil in izvajalci javnih služb oz. na podlagi 1.a člena ZDIJZ tudi gospodarske družbe in druge pravne osebe zasebnega prava pod neposrednim ali posrednim prevladujočim vplivom, posamično ali skupaj, Republike Slovenije, samoupravnih lokalnih skupnosti in drugih oseb javnega prava. Trgovine ali trgovski centri tako praviloma niso zavezanci za dostop do informacij javnega značaja, zato pri pridobivanju videonadzornih posnetkov praviloma ne govorimo o dostopu do informacij javnega značaja, temveč o seznanitvi oz. dostopu do osebnih podatkov, ki se ne izvaja na podlagi določb ZDIJZ, temveč na podlagi Splošne uredbe o varstvu podatkov. Pri posredovanju posnetka videonadzornih kamer ločimo posredovanje posamezniku zaradi izvrševanja pravice do seznanitve z lastnimi osebnimi podatki ter posredovanje tretjim osebam na ustrezni pravni podlagi. Prvi odstavek člena 15 Splošne uredbe, ki ureja pravico posameznika do seznanitve z lastnimi osebnimi podatki oziroma pravico dostopa, določa, da ima posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, pravico od upravljavca dobiti potrditev, ali se v zvezi z njim obdelujejo osebni podatki, in kadar je temu tako, dostop do osebnih podatkov ter določene informacije, ki so natančno naštete v tej določbi. Skladno s tretjim odstavkom člena 15 Splošne uredbe je dolžan upravljavec zagotoviti kopijo osebnih podatkov, ki se obdelujejo. Pojem osebni podatki pomeni skladno s členom 4

(1)Splošne uredbe katero koli informacijo v zvezi z določenim ali določljivim posameznikom; določljiv posameznik je tisti, ki ga je mogoče neposredno ali posredno določiti, zlasti z navedbo identifikatorja, kot je ime, identifikacijska številka, podatki o lokaciji, spletni identifikator, ali z navedbo enega ali več dejavnikov, ki so značilni za fizično, fiziološko, genetsko, duševno, gospodarsko, kulturno ali družbeno identiteto tega posameznika. Ker se pojem osebnih podatkov razlaga široko, bi bil lahko lastnik vozila v okviru uveljavljanja pravice do seznanitve upravičen od upravljavca parkirišča pridobiti posnetek videonadzorne kamere v delu, ki se nanaša na njegovo vozilo. Kot pritožbeni organ IP v okviru mnenja tega ne more dokončno presojati. Opozarja pa, da ima posameznik od izvajalca videonadzora pravico pridobiti le tisti del videoposnetka, ki se nanaša nanj. To pomeni, da je zaradi varovanja pravic drugih posameznikov dolžan upravljavec prekriti oziroma zamegliti osebne podatke drugih posameznikov na posnetku. Na podlagi pravice dostopa iz člena 15 Splošne uredbe posameznik od upravljavca torej ni upravičen (niti za namen uveljavljanja, izvajanja ali obrambo pravnih zahtevkov) pridobiti celotnega posnetka parkirišča z osebnimi podatki drugih posameznikov. Tretjim osebam pa lahko izvajalec videonadzora posreduje posnetke zgolj pod pogojem, če ti izkažejo ustrezno pravno podlago iz člena 6
(1)Splošne uredbe (npr. na podlagi Zakona o nalogah in pooblastilih policije). Vpogled v videoposnetke pomeni enega od možnih načinov obdelave osebnih podatkov. Upravljavec zbirke posnetkov, ki nastaja ob izvajanju videonadzora lahko videoposnetke pregleduje le v skladu z osnovnimi nameni njihovega zbiranja, na primer za zagotavljanje varnosti ljudi ali premoženja oziroma eventualno v primeru nekega izrednega, deviantnega dogodka, ko bi videoposnetek služil kot dodaten dokaz v pravnem postopku. Ob upoštevanju načela najmanjšega obsega osebnih podatkov se lahko v posnetke videonadzora vpogleda zgolj, kadar pride do »dogodka«, ki ga opisujejo pogoji za uvedbo videonadzora. Posnetke lahko izvajalec videonadzora posreduje tretjim osebam zgolj pod pogojem, če le-ti izkažejo ustrezno pravno podlago. Pravne podlage ureja člen 6
(1)Splošne uredbe, ki določa, da je obdelava zakonita le in kolikor je izpolnjen vsaj eden od naslednjih pogojev: posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, je privolil v obdelavo njegovih osebnih podatkov v enega ali več določenih namenov; obdelava je potrebna za izvajanje pogodbe, katere pogodbena stranka je posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, ali za izvajanje ukrepov na zahtevo takega posameznika pred sklenitvijo pogodbe; obdelava je potrebna za izpolnitev zakonske obveznosti, ki velja za upravljavca; obdelava je potrebna za zaščito posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, ali druge fizične osebe; obdelava je potrebna za opravljanje nalog v javnem interesu ali pri izvajanju javne oblasti, dodeljene upravljavcu; obdelava je potrebna zaradi zakonitih interesov, za katere si prizadeva upravljavec ali tretja oseba, razen kadar nad takimi interesi prevladajo interesi ali temeljne pravice in svoboščine posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, ki zahtevajo varstvo osebnih podatkov, zlasti kadar je posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, otrok. Če v konkretnem primeru obstaja ustrezna pravna podlaga, je vpogled v videoposnetke s strani tretje osebe dopusten. V nasprotnem primeru bi takšna obdelava osebnih podatkov lahko bila nezakonita. V primeru, da je prišlo do prometne nesreče ali drugega škodnega dogodka, bi lahko do navedenih posnetkov, za namene dokazovanja (ob izpolnitvi katere od navedenih pravnih podlag) eventualno lahko dostopali policija, zavarovalnica ali sodišče. IP se do tega, ali bi bila podana katera od navedenih podlag, v tem neobveznem mnenju bolj konkretno ne more opredeliti, saj za to nima vseh relevantnih informacij in vseh dejanskih okoliščin posameznega primera, saj je vaš primer, kot sami navajate, zgolj hipotetičen in zelo splošno opisan. IP v zaključku še dodaja, da so vsa mnenja IP objavljena in dostopna tudi na naši spletni strani: https://www.ip-rs.si/vop/, kjer lahko za iskanje med mnenji s področja videonadzora v izbirnem seznamu izberete področje »Video in avdio nadzor«. Svetujemo, da si več o pravicah posameznika glede varstva podatkov preberete na naši spletni strani www.tiodlocas.si. Vsa mnenja IP so objavljena in dostopna na naši spletni strani: https://www.ip-rs.si/vop/. Prav tako pa so vsa ključna področja, kot jih ureja Splošna uredba o varstvu podatkov predstavljena na: https://www.ip-rs.si/zakonodaja/reforma-evropskega-zakonodajnega-okvira-za-varstvo-osebnih-podatkov/kljucna-podrocja-uredbe/, kjer lahko najdete veliko koristnih nasvetov glede bistvenih obveznosti podjetij in drugih organizacij za pravilno izvajanje ukrepov varstva osebnih podatkov. Lep pozdrav, Mojca Prelesnik informacijska pooblaščenka Pripravila: mag. Vanja Zrimšek, univ. dipl. prav., svetovalka IP To mnenje je nastalo v okviru projekta »Programa pravice, enakost in državljanstvo 2014-2020«, ki ga financira Evropska unija. Vsebina tega mnenja predstavlja neobvezno mnenje Informacijskega pooblaščenca in je izključno njegova odgovornost. Evropska komisija ne sprejema odgovornosti glede uporabe informacij, ki jih mnenje zajema. O NAS Informacijski pooblaščenec Dunajska cesta 22 1000 Ljubljana, Slovenija Zemljevid (vir: najdi.si) Telefon: 01 230 97 30 Poštni in varni e-predal: gp.ip(at)ip-rs.si Odgovorna oseba za informacije za medije: dr. Jelena Virant Burnik. Kontakt za medije: Barbara Repovš, mediji@ip-rs.si ali 01 230 97 30 Prijava kršitev (Navodila in obrazci) URADNE URE PON - PET 9.00 - 12.00 POVEZAVE Informacije javnega značaja Priročniki in smernice Obrazci Politika zasebnosti Informacije o obdelavi osebnih podatkov Izjava o dostopnosti Podpora za majhna podjetja Pravice posameznikov Prijava na prejemanje e-novic Informacijski pooblaščenec | 2026

🔗 Na uradni vir

Razlaga UI na podlagi uradnega besedila zakona. Okvirna, ne nadomešča pravnega nasveta.