Pridobitev zapisnika o prometni nesreči s strani odvetnika + - Opozorilo: Mnenje je bilo izdano na podlagi določb Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1, Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo), ki je z dnem
- 2023 prenehal veljati in ga je nadomestil nov Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2, Uradni list RS, št. 163/22), zato mnenje ni več nujno aktualno. Mnenja po ZVOP-2 so na voljo tukaj. Datum: 12.07.2009 Številka: 0712-328/2009/2 Kategorije:Policijski postopki --> Kategorije: Policijski postopki Spoštovani, Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju Pooblaščenec) je dne
- 2009 prejel vaš dopis, v katerem nas prosite za mnenje v zvezi s pridobitvijo zapisnikov o prometni nesreči, skic o prometni nesreči in fotografij oziroma zapisnikov o drugih škodnih dogodkih, ki ste jih do sedaj večkrat poskušali pridobiti, vendar neuspešno. Ker lahko avtentično razlago posameznih določb zakona daje le Državni zbor, neobvezno pa predlagatelj zakona, vam na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, v nadaljevanju na podlagi
- točke prvega odstavka
- člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Ur. l. RS, št. 94/07 - UPB1, v nadaljevanju ZVOP-1) ter
- člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/2005, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZInfP) posredujemo naslednji odgovor: Pooblaščenec meni, da imata tako oškodovanec kot njegov pravni zastopnik v skladu z
- b členom ZOZP pravno podlago za pridobitev osebnih podatkov tretjih oseb, ki se nahajajo v elektronskih zapisnikih policije. Prav tako Pooblaščenec meni, da je policija oškodovancu na podlagi
- b člena ZPol zaradi uveljavljanja njegovih zakonitih pravic dolžna posredovati potrebne podatke (tudi fotografije), zbrane pri obravnavanju dogodka s strani policije (npr. prometne nesreče), vključno z osebnimi podatki tretjih oseb. V skladu z
- členom Ustave Republike Slovenije (Ur. l. RS, št. 33/91, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju Ustava RS) je zagotovljeno varstvo osebnih podatkov ter prepovedana uporaba osebnih podatkov v nasprotju z namenom njihovega zbiranja. Zbiranje, obdelovanje, namen uporabe, nadzor in varstvo tajnosti osebnih podatkov določa zakon, vsakdo pa se ima pravico seznaniti z zbranimi osebnimi podatki, ki se nanašajo nanj ter pravico do sodnega varstva ob njihovi zlorabi. To pomeni, da je v skladu z Ustavo RS dovoljena tista obdelava osebnih podatkov, ki je vnaprej predvidena in določno opredeljena v posameznem (področnem) zakonu. Navedeno ustavno določilo oziroma iz njega izhajajoče načelo zakonitosti je opredeljeno v
- členu ZVOP-1in izpeljano v
- členu ZVOP-1, ki na splošno določa, da se lahko osebni podatki obdelujejo le, če obdelavo osebnih podatkov in osebne podatke, ki se obdelujejo, določa zakon, ki določa tudi namen obdelave osebnih podatkov ali če je za obdelavo določenih osebnih podatkov podana osebna privolitev posameznika, ki pa mora biti predhodno pisno ali na drug ustrezen način seznanjen z namenom obdelave osebnih podatkov. Pravne podlage za obdelavo osebnih podatkov v javnem sektorju (kamor spada tudi policija) so opredeljene v
- členu ZVOP-
- Le-ta v
- odstavku določa, da se lahko osebni podatki v javnem sektorju obdelujejo, če obdelavo osebnih podatkov in osebne podatke, ki se obdelujejo, določa zakon. Z zakonom se lahko določi, da se določeni osebni podatki obdelujejo le na podlagi osebne privolitve posameznika. Po določbi prvega odstavka
- člena ZVOP-1 mora upravljavec osebnih podatkov proti plačilu stroškov posredovanja, če zakon ne določa drugače, posredovati osebne podatke uporabnikom osebnih podatkov. Pri vprašanju, kdaj gre za upravičenega uporabnika, je potrebno upoštevati splošne določbe o podlagah za obdelavo osebnih podatkov v 8.,
- in
- členu ZVOP-
- To na splošno pomeni, da se prosilec lahko seznani z osebnimi podatki drugih oseb, če ima za to podlago v zakonu ali če so prizadete osebe v to privolile. V nadaljevanju pojasnjujemo posebno zakonsko podlago v smislu določb
- in
- člena, ki pride v poštev v konkretnem primeru. ZVOP-1 kot splošen predpis na sistemski ravni ureja varstvo osebnih podatkov, vendar dopušča, da se varstvo osebnih podatkov ureja za posamezna pravna področja tudi s področnimi zakoni. Področni zakon v smislu
- odstavka
- člena ZVOP-1 v konkretnem primeru predstavljata Zakon o obveznih zavarovanjih v prometu (Ur. l. RS, št. 93/2007-UPB3, v nadaljevanju ZOZP) in Zakon o policiji (Ur. l. RS, št. 107/2006-UPB6, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZPol). ZOZP v
- b členu določa, da lahko oškodovanec ali njegov pravni zastopnik za uveljavljanje odškodninskih zahtevkov in zahtevkov iz zavarovanja potnikov v javnem prometu na podlagi pisne zahteve pridobi podatke o nesreči iz zbirke elektronskih zapisnikov policije o prometnih nesrečah. Na tej podlagi se je mogoče seznaniti z elektronskim policijskim zapisnikom pri policiji oziroma posamezni postaji prometne policije, ki je dogodek obravnavala. Smiselno podobna ureditev izhaja tudi iz
- b člena ZPol, ki določa, da je policija podatke, zbrane pri obravnavanju dogodka oziroma izvrševanju nalog policije, na obrazloženo pisno zahtevo, v kateri morajo biti izkazane okoliščine iz
- odstavka
- člena tega zakona (izkazana je nastala materialna in nematerialna škoda, telesna poškodba, sum storitve kaznivega dejanja ali prekrška in podobni primeri) dolžna posredovati osebi, ki so ji podatki potrebni za uveljavitev njenih zakonitih pravic. Upravičena oseba mora v pisnem zahtevku natančno opredeliti vrsto podatka in namen za katerega ga potrebuje. Na podlagi vsega navedenega Pooblaščenec zaključuje, da imata tako oškodovanec kot njegov pravni zastopnik v skladu z
- b členom ZOZP pravno podlago za pridobitev osebnih podatkov tretjih oseb, ki se nahajajo v elektronskih zapisnikih policije. Prav tako Pooblaščenec meni, da je policija oškodovancu na podlagi
- b člena ZPol zaradi uveljavljanja njegovih zakonitih pravic dolžna posredovati potrebne podatke (tudi fotografije), zbrane pri obravnavanju dogodka s strani policije (npr. prometne nesreče), vključno z osebnimi podatki tretjih oseb. Prijazen pozdrav, Informacijski pooblaščenec: Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav., pooblaščenka O NAS Informacijski pooblaščenec Dunajska cesta 22 1000 Ljubljana, Slovenija Zemljevid (vir: najdi.si) Telefon: 01 230 97 30 Poštni in varni e-predal: gp.ip(at)ip-rs.si Odgovorna oseba za informacije za medije: dr. Jelena Virant Burnik. Kontakt za medije: Barbara Repovš, mediji@ip-rs.si ali 01 230 97 30 Prijava kršitev (Navodila in obrazci) URADNE URE PON - PET 9.00 - 12.00 POVEZAVE Informacije javnega značaja Priročniki in smernice Obrazci Politika zasebnosti Informacije o obdelavi osebnih podatkov Izjava o dostopnosti Podpora za majhna podjetja Pravice posameznikov Prijava na prejemanje e-novic Informacijski pooblaščenec | 2026