Pridobitev zdravstvenih podatkov bioloških staršev v tujini + - Opozorilo: Mnenje je bilo izdano na podlagi določb Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1, Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo), ki je z dnem 26. 1. 2023 prenehal veljati in ga je nadomestil nov Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2, Uradni list RS, št. 163/22), zato mnenje ni več nujno aktualno. Mnenja po ZVOP-2 so na voljo tukaj. Datum: 31.08.2021 Številka: 07120-1/2021/441 Kategorije: --> Kategorije: Zdravstveni osebni podatki, Pridobivanje OP iz zbirk, Postopki na centrih za socialno delo, Pravne podlage pri Informacijskem pooblaščencu (IP) smo dne 30. 8. 2021 prejeli vaše zaprosilo za mnenje o tem, ali je na voljo pravna podlaga za to, da bi posvojena oseba pridobila pomembne zdravstvene podatke v »anonimizirani« obliki, ki se nanašajo na njene biološke starše, ki pa so v tujini. Družinski zakonik (DZ) v 222. členu določa, da »lahko posvojena oseba ali njen zakoniti zastopnik zahteva od centra za socialno delo podatke o zdravstvenem stanju bioloških staršev v obsegu in pod pogoji, ki jih določa zakon. V tem primeru center za socialno delo pridobi podatke od zdravstvenih zavodov in jih v anonimizirani obliki pošlje posvojeni osebi ali njenemu zakonitemu zastopniku«. Postavlja se torej vprašanje glede možnosti pridobitve navedenih podatkov v primeru, če biološki starši živijo v tujini in podatke o zdravstvenem stanju bioloških staršev obdeluje organ v tujini. V nekem primeru je bila CSD-ju pridobitev podatkov v tujini namreč zavrnjena s sklicevanjem na Splošno uredbo o varstvu podatkov. Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju skladno z 58. členom Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (v nadaljevanju: Splošna uredba o varstvu podatkov), 7. točko prvega odstavka 49. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07-UPB1, v nadaljevanju ZVOP-1) ter 2. členom Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05, v nadaljevanju ZInfP) posredujemo naše neobvezujoče mnenje v zvezi z vašim vprašanjem. Pojasnjujemo še, da se IP izven inšpekcijskega postopka ne more dokončno in konkretno opredeljevati do konkretnih primerov obdelave osebnih podatkov. Po mnenju IP bi bilo načeloma možno pridobiti pomembne zdravstvene podatke o bioloških starših, če bi bil izpolnjen »pogoj dvojne pravne podlage« (tj. enake zakonske podlage v obeh državah), vendar pravnih podlag, ki veljajo v drugih državah ne moremo ugotavljati in tolmačiti. Poleg tega bi bila možna pridobitev podatkov, če bi tako določala večstranska ali dvostranska mednarodna pogodba ali uredba EU, na primer s področja pravne pomoči med (upravnimi) organi. IP-ju v tem trenutku ni znana nobena mednarodna pogodba ali uredba EU, ki bi za ta primer to izrecno omogočala. Pod pogojem privolitvene nezmožnosti bioloških staršev bi bilo posredovanje podatkov možno tudi na podlagi (
- c)točke drugega odstavka 9. člena Splošne uredbe o varstvu podatkov – »življenjski interesi posameznika«, v skladu z ureditvijo iz 222. člena DZ. Četrta možnost je veljavna privolitev bioloških staršev, za katero bi jih lahko zaprosil tuji organ pod pogoji iz Splošne uredbe o varstvu podatkov in pod pogoji iz tuje zakonodaje, ki je ne moremo presojati. O b r a z l o ž i t e v: S pogojem »dvojne pravne podlage« imamo v mislih položaj, ko bi imeli RS in tuja država, ki razpolaga z osebnimi podatki enako ureditev glede možnosti pridobivanja zdravstvenih podatkov o bioloških starših. Na primer, če bi tudi pravo tuje države imelo enake določbe kot 222. člen DZ, bi pomenilo, da sta obe podlagi lahko združljivi in bi slovenski CSD verjetno lahko pridobil podatke npr. preko tujega enakovrstnega organa ter jih posredoval posvojeni osebi. Podobno bi verjetno veljalo, če bi tuja država imela enako ureditev, ki jo v RS pozna četrti odstavek 42. člena Zakona o pacientovih pravicah (ZPacP) za umrle paciente – »ne glede na izrecno prepoved umrlega pacienta imajo pravico do seznanitve z zdravstveno dokumentacijo v delu, ki se nanaša na razloge, ki utegnejo bistveno vplivati na njihovo zdravje, pacientovi starši, pacientovi potomci do katerega koli kolena, pacientov zakonec, zunajzakonski partner ali partner iz istospolne skupnosti, bratje in sestre ali druge osebe, ki so bile z umrlim pacientom v posebnem razmerju in to z gotovostjo izkažejo. Seznanitev se izvede prek pacientovega izbranega osebnega zdravnika ali zdravnika, ki je bil kako drugače udeležen v postopku zdravljenja, če tega ni, pa zdravnika določi izvajalec zdravstvene dejavnosti, ki razpolaga s pacientovo zdravstveno dokumentacijo«. Tretji primer je tretji odstavek 45. člena ZPacP, ki določa, da zdravnik lahko sporoči informacije o zdravstvenem stanju pacienta, če je to nujno potrebno za varovanje življenja ali preprečitev hudega poslabšanja zdravja drugih oseb (v tem primeru posvojene osebe). S pravom EU in z mednarodnimi pogodbami so pogosto urejena vprašanja izmenjave podatkov in dokumentov, na primer pravna pomoč med organi, npr. na področju davkov, carin, kazenskih in civilnih zadev (sem praviloma spadajo tudi družinske zadeve). Pravna pomoč lahko obsega tudi pridobivanje osebnih podatkov preko zaprošenega organa v tujini. Ali in katera ureditev pride v poštev je odvisno od tega, za katero državo gre, za kakšno vrsto postopka gre, kdo razpolaga s podatki in podobno. Tudi brez posebne mednarodnopravne ureditve, področne ureditve v pravu EU ali posebne ureditve v tuji državi članici EU, bi bilo izjemoma možno pridobiti podatke na podlagi (
- c)točke drugega odstavka 9. člena Splošne uredbe o varstvu podatkov, ki določa, da je obdelava zdravstvenih osebnih podatkov dopustna, če je potrebna za zaščito življenjskih interesov posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, ali drugega posameznika (v konkretnem primeru posvojene osebe), vendar le, kadar posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, fizično ali pravno ni sposoben dati privolitve. Ni izključeno, da bi – v skladu s Splošno uredbo o varstvu podatkov in tujo zakonodajo – s posredovanjem tujega organa starši podali privolitev za posredovanje psevdonimiziranih (s prikrito identiteto) zdravstvenih podatkov posvojeni osebi s posredovanjem slovenskega CSD. Pojasnjujemo še, da za obdelavo anonimiziranih osebnih podatkov ni potrebna pravna podlaga, vendar to velja le, če so podatki absolutno in nepovratno anonimizirani za vse udeležence v postopku obveščanja posvojene osebe, kar pa v konkretnih primerih praviloma ni mogoče. Tudi v primeru 222. člena DZ ne gre za pravo anonimizacijo (pač pa za psevdonimizacijo), saj so biološki starši praviloma še vedno določljivi, vsaj za sodelujoče osebe v postopku. Lepo vas pozdravljamo, Pripravil: mag. Urban Brulc, univ. dipl. prav. samostojni svetovalec IP Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav. informacijska pooblaščenka O NAS Informacijski pooblaščenec Dunajska cesta 22 1000 Ljubljana, Slovenija Zemljevid (vir: najdi.
- si)Telefon: 01 230 97 30 Poštni in varni e-predal: gp.ip(at)ip-rs.si Odgovorna oseba za informacije za medije: dr. Jelena Virant Burnik. Kontakt za medije: Barbara Repovš, mediji@ip-rs.si ali 01 230 97 30 Prijava kršitev (Navodila in obrazci) URADNE URE PON - PET 9.00 - 12.00 POVEZAVE Informacije javnega značaja Priročniki in smernice Obrazci Politika zasebnosti Informacije o obdelavi osebnih podatkov Izjava o dostopnosti Podpora za majhna podjetja Pravice posameznikov Prijava na prejemanje e-novic Informacijski pooblaščenec | 2026