Pridobitev zdravtvenega kartona umrlega + - Opozorilo: Mnenje je bilo izdano na podlagi določb Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1, Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo), ki je z dnem
- 2023 prenehal veljati in ga je nadomestil nov Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2, Uradni list RS, št. 163/22), zato mnenje ni več nujno aktualno. Mnenja po ZVOP-2 so na voljo tukaj. Datum: 02.12.2007 Številka: 0712-1055/2007 Kategorije:Zdravstveni osebni podatki --> Kategorije: Zdravstveni osebni podatki Spoštovani, prejeli smo vaše elektronsko sporočilo. V njem nas sprašujete, ali lahko kot zdravnica očetu umrlega mladostnika omogočite dostop do njegovega zdravstvenega kartona. Navajate, da se je oče obrnil na vas s pisno prošnjo, da sinov zdravstveni karton pošljete na njegov naslov. V nadaljevanju vam na podlagi predstavljenega dejanskega stanja ter na podlagi
- točke prvega odstavka
- člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 86/04, 113/05, 51/07-ZUstS in 67/07; ZVOP-1) ter
- člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS št. 113/05 in 51/07-ZUstS) posredujemo naše neobvezno mnenje v zvezi z vašimi vprašanji: Kot upravljavec zbirke »Osnovna medicinska dokumentacija«, morate očetu omogočiti vpogled v omenjeno zbirko oziroma mu posredovati sinove osebne podatke iz te zbirke, če oče za to izkaže pravni interes in, če umrli v času svojega življenja posredovanja svojih osebnih podatkov ni pisno prepovedal. Ne smete pa očetu izročiti oziroma poslati same zbirke osebnih podatkov oziroma originalnega zdravstvenega kartona umrlega sina, saj za tako posredovanje zbirke nimate pravne podlage. O b r a z l o ž i t e v: Zbirka osebnih podatkov je v skladu s
- tč.
- člena ZVOP-1 vsak strukturiran niz podatkov, ki vsebuje vsaj en osebni podatek, ki je dostopen na podlagi meril, ki omogočajo uporabo ali združevanje podatkov, ne glede na to, ali je niz centraliziran, decentraliziran ali razpršen na funkcionalni ali geografski podlagi; strukturiran niz podatkov je niz podatkov, ki je organiziran na takšen način, da določi ali omogoči določljivost posameznika. Skladno z
- čl. ZVOP-1 se lahko osebni podatki obdelujejo le, če obdelavo osebnih podatkov in osebne podatke, ki se obdelujejo, določa zakon ali če je za obdelavo določenih osebnih podatkov podana osebna privolitev posameznika. Namen obdelave osebnih podatkov mora biti določen v zakonu, v primeru obdelave na podlagi osebne privolitve posameznika pa mora biti posameznik predhodno pisno ali na drug ustrezen način seznanjen z namenom obdelave osebnih podatkov. Varstvo osebnih podatkov umrlih posameznikov je urejeno v
- členu ZVOP-1, ki določa, da lahko upravljavec osebnih podatkov podatke o umrlem posamezniku posreduje samo tistim uporabnikom osebnih podatkov, ki so za obdelavo osebnih podatkov pooblaščeni z zakonom. V
- odst. istega člena pa je določeno, da upravljavec osebnih podatkov, ne glede na povedano, podatke o umrlem posamezniku posreduje osebi, ki je po zakonu, ki ureja dedovanje, njegov zakoniti dedič prvega ali drugega dednega reda, če za uporabo osebnih podatkov izkaže pravni interes, umrli posameznik pa ni pisno prepovedal posredovanja teh osebnih podatkov. Po določbi
- člena Zakona o dedovanju (Uradni list SRS, št. 15/1976, 23/1978, RS, št. 17/1991-I-ZUDE, 13/1994-ZN, 40/1994 Odl.US: U-I-3/93-17, 82/1994-ZN-B, 117/2000 Odl.US: U-I-330/97-28, 67/2001, 83/2001-OZ; v nadaljevanju ZD) predstavljajo prvi dedni red potomci in zakonec pokojnika in so dediči pred vsemi ostalimi. Če zapustnik nima potomcev ali ti ne dedujejo, pa nastopi drugi dedni red, ki ga po določbi
- člena ZD predstavljajo pokojnikovi starši in njegov zakonec. Zbirke podatkov s področja zdravstvenega varstva, zbiranje, obdelavo in posredovanje podatkov, ki jih pri opravljanju z zakonom določenih nalog vodijo, uporabljajo in medsebojno izmenjujejo pravne in fizične osebe, ki opravljajo zdravstveno dejavnost, določa Zakon o zbirkah podatkov s področja zdravstvenega varstva (Uradni list RS, št. 65/00; ZZPPZ). ZZPPZ v
- členu določa, da so upravljavci zbirk podatkov s področja zdravstvenega varstva Inštitut za varovanje zdravja Republike Slovenije in ostali izvajalci zdravstvene dejavnosti. Vrsta in vsebina posameznih zbirk podatkov s področja zdravstvenega varstva, njihov namen, obdobna poročila, kdo mora posredovati podatke in kdaj, upravljavec zbirke, način dajanja podatkov in čas hranjenja podatkov, so v skladu s
- členom ZZPPZ opredeljeni v Prilogi, ki je sestavni del tega zakona. V tej Prilogi je določeno, da so upravljavci zbirke »Osnovna medicinska dokumentacija« izvajalci zdravstvene dejavnosti, določena je vsebina te zbirke, pa tudi čas hranjenja te zbirke podatkov. Zobozdravstveni karton se, v skladu s Prilogo, hrani trajno, medtem ko se zdravstveni karton in popis bolezni hranita 10 let po smrti bolnika, ostala osnovna medicinska dokumentacija pa 15 let po smrti posameznika. Iz povedanega sledi, da lahko posamezni izvajalec zdravstvenih storitev posreduje podatke iz medicinske dokumentacije umrlega posameznika, katere upravljavec je, zakonitemu dediču prvega ali drugega dednega reda, če sta kumulativno izpolnjena dva pogoja, in sicer: zakoniti dedič mora izkazati pravni interes, drugi pogoj pa je, da umrli posameznik v času svojega življenja posredovanja svojih osebnih podatkov ni pisno prepovedal. Glede na vaše navedbe, da je bil umrli sin še mladoleten, Pooblaščenec domneva, da dedičev prvega dednega reda ni, tako da oče kot dedič drugega dednega reda, od izvajalca zdravstvenih storitev lahko zahteva osebne podatke umrlega sina, če za tako posredovanje izkaže pravni interes in če umrli sin posredovanja obravnavanih osebnih podatkov ni pisno prepovedal. Pravni interes za pridobivanje osebnih podatkov o umrlem je načeloma izkazan v primeru, če zakoniti dedič podatke o umrlem posamezniku potrebuje zaradi varovanja ali uveljavljanja svojih pravic, kar pomeni, da mora v svoji vlogi jasno navesti, katere svoje pravice bo varoval oziroma uveljavljal. Podatke o umrlem sinu iz zbirke »Osnovna medicinska dokumentacija«, katere upravljavec ste kot izvajalec zdravstvenih dejavnosti, morate torej posredovati njegovemu očetu, če je ta v svoji zahtevi pisno navedel, za kaj bo zahtevane podatke potreboval, in hkrati umrli posameznik ni pisno prepovedal posredovanja zahtevanih podatkov. Informacijski pooblaščenec v zvezi s tem opozarja tudi na sodbo Vrhovnega sodišča RS I Up 517/2000 z dne
- 2000 (pred uveljavitvijo novega ZVOP-1), ki se sicer nanaša tudi na zakoniti interes, kot je bil potreben pred uveljavitvijo ZVOP-1: »Tožnik že kot ožji sorodnik (sin) izkazuje zakoniti interes za uporabo osebnih podatkov o svoji pokojni materi. Svojci umrlega, zlasti najbližji, kot so otroci, nedvomno imajo zakoniti interes za vpogled v medicinsko dokumentacijo umrlega. Takšen interes jim je mogoče priznati že zato, da se lahko kar najbolj neposredno seznanijo s potekom zdravljenja in z razlogi za smrt njihovega bližnjega. Zaradi vsega navedenega tožnik izkazuje zakoniti interes.« Sodišče je v omenjeni sodbi široko pojmovalo zakoniti interes in odločilo, da je zakoniti interes v konkretnem primeru izkazan že s samim obstojem sorodstvene vezi. Nobenega dvoma pa ni, da je popolnoma in neposredno izkazan pravni interes v primeru predložitve potrdila o vloženi tožbi oziroma poziva sodišča za odgovor na tožbo ali poziva sodišča za dopolnitev tožbe (ker bo ta brez podatkov iz zdravstvene dokumentacije običajno nepopolna) ter drugega dokazila, ki izkazuje pasivno ali aktivno udeležbo v nekem konkretnem postopku, ki je že v teku (npr. dokazilo o teku postopka, v katerem bi sorodniki uveljavljali odškodninsko odgovornost zaradi malomarnega zdravljenja, ipd.). Informacijski pooblaščenec na koncu še opozarja, da morate kot upravljavec zbirke »Osnovna medicinska dokumentacija«, pod zgoraj navedenimi pogoji očetu omogočiti vpogled v omenjeno zbirko oziroma mu posredovati sinove osebne podatke iz te zbirke, ne smete pa mu izročiti oziroma poslati same zbirke oziroma (originalnega) zdravstvenega kartona umrlega sina, saj za tako posredovanje nimate pravne podlage. Zbirko »Osnovna medicinska dokumentacija« morate kot izvajalec zdravstvene dejavnosti, v skladu z določili iz Priloge ZZPPZ, hraniti še 10 oziroma 15 let po smrti posameznika. S spoštovanjem, Informacijski pooblaščenec Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav. pooblaščenka O NAS Informacijski pooblaščenec Dunajska cesta 22 1000 Ljubljana, Slovenija Zemljevid (vir: najdi.si) Telefon: 01 230 97 30 Poštni in varni e-predal: gp.ip(at)ip-rs.si Odgovorna oseba za informacije za medije: dr. Jelena Virant Burnik. Kontakt za medije: Barbara Repovš, mediji@ip-rs.si ali 01 230 97 30 Prijava kršitev (Navodila in obrazci) URADNE URE PON - PET 9.00 - 12.00 POVEZAVE Informacije javnega značaja Priročniki in smernice Obrazci Politika zasebnosti Informacije o obdelavi osebnih podatkov Izjava o dostopnosti Podpora za majhna podjetja Pravice posameznikov Prijava na prejemanje e-novic Informacijski pooblaščenec | 2026