← Slovenija

Pridobitev zdr.kartoteke umrle mladoletne hčere - IPRS

Pridobitev zdr.kartoteke umrle mladoletne hčere + - Opozorilo: Mnenje je bilo izdano na podlagi določb Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1, Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo), ki je z dnem

  2. 2023 prenehal veljati in ga je nadomestil nov Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2, Uradni list RS, št. 163/22), zato mnenje ni več nujno aktualno. Mnenja po ZVOP-2 so na voljo tukaj. Datum: 12.08.2007 Številka: 0712-746/2007/2 Kategorije:Vpogled v OP umrlih --> Kategorije: OP umrlih Spoštovani, Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju Pooblaščenec) je od vas po elektronski pošti dne 13.08.2007 prejel dopis, v katerem pojasnjujete, da vam je letos umrla hči, stara 17 let in da ste mnenja, da zdravniki niso storili vsega, kar bi morali. Zato želite dobiti kompletno dokumentacijo o poteku njenega zdravljenja. Zanima vas, ali je možno pridobiti to dokumentacijo in kakšen je postopek.
  3. Uvodoma je potrebno pojasnilo, da je Pooblaščenec, na podlagi
  4. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/2007; v nadaljevanju ZInfP) ter Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 86/04, 113/05 – ZinfP, 51/2007 - ZUstS-A in 67/2007, v nadaljevanju ZVOP-1), samostojen in neodvisen državni organ, ki ima med drugim pristojnosti na področju ZVOP-1 in drugih predpisov, ki urejajo varstvo in obdelavo osebnih podatkov. Ker lahko avtentično razlago posameznih določb veljavnih predpisov daje le Državni zbor, neobvezno pa predlagatelj zakona, vam na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, v nadaljevanju na podlagi
  5. točke prvega odstavka
  6. člena ZVOP-1 ter
  7. člena ZInfP posredujemo neobvezno mnenje v zvezi z vašim vprašanjem:
  8. V zvezi s postopkom seznanitve z osebnimi podatki umrle najprej pojasnjujemo, da je v skladu s
  9. točko
  10. odstavka
  11. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Ur.l. RS, št. 86/04,113/05 in 67/07, v nadaljevanju ZVOP-1), osebni podatek katerikoli podatek, ki se nanaša na posameznika, ne glede na obliko, v kateri je izražen, pri čemer je posameznik določena ali določljiva fizična oseba, na katero se nanaša osebni podatek. Obdelava osebnih podatkov pomeni v skladu s
  12. tč.
  13. člena ZVOP-1 kakršnokoli delovanje ali niz delovanj, ki se izvaja v zvezi z osebnimi podatki, zlasti zbiranje, pridobivanje, vpogled, uporaba, razkritje s prenosom, sporočanje, širjenje ali drugo dajanje na razpolago…Definicija zbirke osebnih podatkov je podana v
  14. tč.
  15. odst.
  16. čl. ZVOP-1, ki pravi, da je zbirka osebnih podatkov vsak strukturiran niz podatkov, ki vsebuje vsaj en osebni podatek, ki je dostopen na podlagi meril, ki omogočajo uporabo ali združevanje podatkov, ne glede na to, ali je niz centraliziran, decentraliziran ali razpršen na funkcionalni ali geografski podlagi. Upoštevaje navedeno gre zaključiti, da zdravstvena dokumentacija vsebuje številne podatke, ki jih lahko opredelimo kot osebne podatke v smislu ZVOP-1, ki se obdelujejo v okviru zbirke osebnih podatkov, s katero razpolaga izvajalec zdravstvenih storitev (npr. javni zdravstveni zavod), ki nastopa kot njen upravljavec v smislu ZVOP-
  18. Pravice do seznanitve z osebnimi podatki umrlih pacientov ni mogoče izpeljati iz določb ZVOP-1 v poglavju o pravicah posameznika (
  19. do
  20. člen), saj se te nanašajo izključno na seznanitev z lastno zdravstveno dokumentacijo. Upoštevaje dejstvo, da vaša hči še ni bila polnoletna, bi kot njen zakoniti zastopnik v času njenega življenja v njenem imenu od upravljavca sicer lahko zahtevali seznanitev z njenimi osebnimi podatki na podlagi pravice do seznanitve z lastnimi osebnimi podatki, ki jo urejata
  21. in
  22. čl. ZVOP-1, ker pa gre za osebno človekovo pravico, ki ni prenosljiva in s smrtjo ugasne (kar pomeni, da se ne deduje) te pravice po njeni smrti ne morete več izvrševati.
  23. V vašem primeru tako pride v poštev
  24. čl. ZVOP-1, ki ureja varstvo osebnih podatkov umrlih posameznikov in s tem povezane pravice tretjih oseb do vpogleda v njihove osebne podatke. Upravljavec osebnih podatkov lahko podatke o umrlem posamezniku posreduje samo tistim uporabnikom osebnih podatkov, ki so za obdelavo osebnih podatkov pooblaščeni z zakonom (npr. sodišče pri reševanju zapuščinskih zadev ali pa za potrebe vodenja matične knjige umrlih in podobno). Upravljavec lahko osebne podatke o umrlem posamezniku posreduje tudi osebi, ki je po zakonu, ki ureja dedovanje, njegov zakoniti dedič prvega ali drugega dednega reda. Vendar je to mogoče, če upravičenec za uporabo osebnih podatkov izkaže pravni interes, umrli posameznik pa ni pisno prepovedal posredovanja teh osebnih podatkov. Posameznik namreč lahko za časa življenja izrecno prepove posredovanje svojih podatkov po smrti. Navedena določba ZVOP-1 daje zakonitim dedičem prvega ali drugega dednega reda neposredno pravno podlago, da ob izpolnitvi dveh komulativnih pogojev pridobijo osebne podatke o umrlem posamezniku. Kot navedeno, morata biti za posredovanje osebnih podatkov zakonitemu dediču prvega ali drugega dednega reda izpolnjena oba pogoja komulativno, in sicer zakoniti dedič mora izkazati pravni interes, drugi pogoj pa je ta, da umrli posameznik v času svojega življenja posredovanja svojih osebnih podatkov ni pisno prepovedal. Po določbi
  25. člena Zakona o dedovanju (Uradni list SRS, št. 15/1976, 23/1978, RS, št. 17/1991-I-ZUDE, 13/1994-ZN, 40/1994 Odl.US: U-I-3/93-17, 82/1994-ZN-B, 117/2000 Odl.US: U-I-330/97-28, 67/2001, 83/2001-OZ; v nadaljevanju ZD) predstavljajo prvi dedni red potomci in zakonec pokojnika in so dediči pred vsemi ostalimi. Če zapustnik nima potomcev ali ti ne dedujejo, pa nastopi drugi dedni red, ki ga po določbi
  26. člena ZD predstavljajo pokojnikovi starši in njegov zakonec. Glede na vaš opis dejanskega stanja (to je dejstvo, da je bila hči še mladoletna) Pooblaščenec domneva, da dedičev prvega dednega reda ni, tako da starša kot dediča drugega dednega reda, ob izkazanem pravnem interesu, verjetno lahko uveljavljata pravico iz
  27. člena ZVOP-
  28. Kot že navedeno se za seznanitev z zdravstveno dokumentacijo umrlega tudi v praksi zahteva izkazan pravni interes, ki pa ga izvajalci zdravstvenih storitev razumejo različno. To je posledica nedefiniranosti pojma, ki ga običajno razumemo kot neposreden in na zakon oprt osebni interes. Pri tem zgolj informativno opozarjamo na sodno prakso Vrhovnega sodišča RS, ki je s sodbo št. I Up 517/2000 potrdilo odločitev Upravnega sodišča RS o tem, da se sinu dovoli vpogled v zdravstveno dokumentacijo pokojne matere. V konkretnem primeru se je odločalo na podlagi takrat veljavnega Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP), ki ga je ZVOP-1 razveljavil. ZVOP je v
  29. členu kot pogoj določal obstoj sorodnikovega zakonitega interesa. Ta pa je bil po mnenju sodišča izkazan že s samim obstojem sorodstvene vezi (gre za zelo široko pojmovanje zakonitega interesa – op. Pooblaščenca). Nobenega dvoma pa ni, da je popolnoma in neposredno izkazan pravni interes v primeru predložitve potrdila o vloženi tožbi (oziroma poziva sodišča za odgovor na tožbo v primeru, da sorodnik nastopa kot toženec) ali poziva sodišča za dopolnitev tožbe (ker bo ta brez podatkov iz zdravstvene dokumentacije običajno nepopolna) ter drugega dokazila, ki izkazuje pasivno ali aktivno udeležbo v nekem konkretnem postopku, ki je že v teku (npr. dokazilo o teku postopka, v katerem bi sorodniki uveljavljali odškodninsko odgovornost zaradi malomarnega zdravljenja, ipd.). S pisno zahtevo za seznanitev z dokumentacijo o zdravljenju hčere se morate obrniti na upravljavca zbirke osebnih podatkov, to je na zdravstveni zavod, ki predmetno dokumentacijo hrani. V primeru, da od njega ne boste prejeli odgovora oz. da vam seznanitve ne bo omogočil, pa pojasnjujemo, da je kršitev dolžnosti upravljavca osebnih podatkov glede posredovanja osebnih podatkov uporabnikom osebnih podatkov (
  30. člen ZVOP-1) sankcionirana z možnostjo izreka denarne globe zaradi prekrška (
  31. člen ZVOP-1), ki jo, na podlagi vaše prijave, lahko izreče Informacijski Pooblaščenec. Prijazen pozdrav, Informacijski pooblaščenec: Nataša Pirc Musar, univ.dipl.prav., Pooblaščenka O NAS Informacijski pooblaščenec Dunajska cesta 22 1000 Ljubljana, Slovenija Zemljevid (vir: najdi.si) Telefon: 01 230 97 30 Poštni in varni e-predal: gp.ip(at)ip-rs.si Odgovorna oseba za informacije za medije: dr. Jelena Virant Burnik. Kontakt za medije: Barbara Repovš, mediji@ip-rs.si ali 01 230 97 30 Prijava kršitev (Navodila in obrazci) URADNE URE PON - PET 9.00 - 12.00 POVEZAVE Informacije javnega značaja Priročniki in smernice Obrazci Politika zasebnosti Informacije o obdelavi osebnih podatkov Izjava o dostopnosti Podpora za majhna podjetja Pravice posameznikov Prijava na prejemanje e-novic Informacijski pooblaščenec | 2026

🔗 Na uradni vir

Razlaga UI na podlagi uradnega besedila zakona. Okvirna, ne nadomešča pravnega nasveta.