Pridobivanje številko TRR v izvršbi - IPRS

Pridobivanje številko TRR v izvršbi + - Opozorilo: Mnenje je bilo izdano na podlagi določb Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1, Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo), ki je z dnem

2. 2023 prenehal veljati in ga je nadomestil nov Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2, Uradni list RS, št. 163/22), zato mnenje ni več nujno aktualno. Mnenja po ZVOP-2 so na voljo tukaj. Datum: 30.03.2008 Številka: 0712-332/2008/2 Kategorije:Uradni postopki --> Kategorije: Uradni postopki Spoštovani, Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju Pooblaščenec) je prejel vaše e-sporočilo, v katerem prosite za mnenje o tem, ali sme ... oziroma njen zastopnik, v postopku izvršbe, brez dokazov o vašem dolgu, pridobivati podatke o vaših transakcijskih računih? V nadaljevanju vam na podlagi predstavljenega dejanskega stanja ter na podlagi
3. točke prvega odstavka
4. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 92/2007, v nadaljevanju ZVOP-1) ter
5. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS št. 113/2005 in 51/2007-ZUstS-A) posredujemo pojasnilo v zvezi z vašimi vprašanji: Upravljavec osebnih podatkov (v vašem primeru banka, ki razpolaga s številko vašega transakcijskega računa) ne sme posredovati vaših osebnih podatkov upniku ali njegovemu zastopniku, če le ta ne izkaže pravnega interesa. Upnik izkaže pravni interes z listino, ki je izvršilni naslov, na podlagi katerega pa je mogoče v skladu z Zakonom o izvršbi in zavarovanju predlagati izvršbo. Izpis iz poslovnih knjig podjetja, na podlagi katerih zastopnik zahteva izvršbo na vaša denarna sredstva, vsekakor ni izvršilni naslov v skladu z Zakonom o izvršbi in zavarovanju. V primeru, da je banka posredovala podatek o številki vašega TTR odvetniku ..., še preden je le ta razpolagal z izvršilnim naslovom, banka ni ravnala pravilno. S takim ravnanjem je kršila določbe ZVOP-1, ki v
6. členu določa, da se osebni podatki lahko obdelujejo le, če obdelavo osebnih podatkov in osebne podatke, ki se obdelujejo, določa zakon (v konkretnem primeru je to ZIZ) ali če je za obdelavo določenih osebnih podatkov podana osebna privolitev posameznika. Drugi odstavek tega člena določa še, da mora biti namen obdelave osebnih podatkov določen v zakonu, v primeru obdelave na podlagi osebne privolitve posameznika pa mora biti posameznik predhodno pisno ali na drug ustrezen način seznanjen z namenom obdelave osebnih podatkov. O b r a z l o ž i t e v: Pravica do zasebnosti je ena izmed temeljnih pravic, ki izhaja iz Ustave Republike Slovenije. Načeloma ni dopustno vdirati v zasebno sfero oseb, saj je zasebna sfera njihova osebnostna pravica in je kot taka tudi varovana. Vendar pa tudi pravica do zasebnosti ni absolutna. Pooblaščenec pojasnjuje, da četrti odstavek
7. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (Uradni list RS, št. 3/2007, ZIZ) določa, da je upravljavec podatkov ali zbirk podatkov dolžan upniku, ki izkaže pravni interes, na njegovo zahtevo, ne glede na določbe predpisov, ki urejajo varstvo osebnih podatkov ali zbirk podatkov, posredovati osebne podatke, ki se nanašajo na dolžnika, med drugim tudi številke računov, na katerih ima dolžnik denarna sredstva pri organizacijah za plačilni promet, vendar pa v naslednjem odstavku istega člena določa, da upnik izkaže pravni interes z listino, ki je izvršilni naslov, na podlagi katerega je mogoče po tem zakonu predlagati izvršbo. S tega vidika je pomembno razlikovati med predlogom za izvršbo, vloženim na podlagi izvršilnega naslova, in predlogom za izvršbo, vloženim na podlagi verodostojne listine. V prvem primeru upnik že pred vložitvijo predloga za izvršbo razpolaga z izvršilnim naslovom, na podlagi katerega so mu banke, v skladu s četrtim odstavkom
8. člena ZIZ, dolžne posredovati podatke o transakcijskih računih dolžnika, medtem ko v primeru izvršilnega postopka, ki teče na podlagi verodostojne listine (drugi primer), upnik pred in v začetku postopka z izvršilnim naslovom (še) ne razpolaga. V takšnem primeru pridobi upnik veljaven izvršilni naslov in s tem tudi pravni interes v smislu petega odstavka
9. člena ZIZ, šele, ko je izdan sklep o izvršbi in le-ta postane pravnomočen in izvršljiv. V primeru, da je vaš podatek o transakcijskem računu zastopniku .... posredovala banka, še preden je zastopnik .... razpolagal z izvršilnim naslovom, njeno ravnanje ni bilo pravilno, torej je neupravičeno obdelovala vaše osebne podatke, saj podatka o vašem TRR ne sme posredovati zgolj na podlagi verodostojne listine, npr. izpisa iz poslovnih knjig podjetja, saj le ta v skladu z ZIZ ne predstavlja izvršilnega naslova. Pooblaščenec pojasnjuje tudi, da upniku v predlogu za izvršbo na podlagi verodostojne listine, v katerem predlaga izvršbo na dolžnikova sredstva pri organizacijah za plačilni promet, ni dolžan navesti podatkov o organizaciji za plačilni promet, pri kateri ima dolžnik denarna sredstva in številke računa. V takšnem primeru sodišče po pravnomočnosti sklepa o izvršbi po uradni dolžnosti opravi poizvedbe o teh podatkih. Na koncu Pooblaščenec dodaja, da stranke ob sklepanju pogodb pogosto same sopogodbeniku (v vašem primeru je to ....) prostovoljno posredujejo različne osebne podatke, ki jih zasebni sektor, kamor spada tudi ...., sme zbirati in obdelovati na podlagi osebne privolitve posameznika kot to določa
10. člen ZVOP-1: