Pridobivanje DŠ ali EMŠO bivše odgovorne osebe + - Opozorilo: Mnenje je bilo izdano na podlagi določb Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1, Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo), ki je z dnem 26. 1. 2023 prenehal veljati in ga je nadomestil nov Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2, Uradni list RS, št. 163/22), zato mnenje ni več nujno aktualno. Mnenja po ZVOP-2 so na voljo tukaj. Datum: 08.08.2022 Številka: 07121-1/2022/856 Kategorije: --> Kategorije: Pravne podlage, Pridobivanje OP iz zbirk, Upravni postopki, Uradni postopki Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju IP) je prejel vaš dopis, v katerem navajate, da je treba v skladu z določili desetega in enajstega odstavka 28. člena Zakona o računskem sodišču (Uradni list RS, št. 11/01 in 109/12; v nadaljevanju: ZRacS-1) predlog revizijskega poročila vročiti revidirancu in odgovornim osebam revidiranca v času, na katerega se nanaša opravljena revizija, revidiranec in odgovorne osebe pa imajo pravico do ugovora zoper revizijsko razkritje v predlogu revizijskega poročila. Ker Računsko sodišče z ažurnimi naslovi za vročanje bivših odgovornih oseb ne razpolaga, običajno pa niso poznani niti revidirancem kot bivšim delodajalcem, bi podatke o naslovu za vročanje pridobili z vpogledom v Centralni register prebivalstva (CRP), zato pa potrebujete vsaj 2 osebna podatka o osebi, da sistem pokaže podatke o naslovu za vročanje. IP zato prosite za stališče, ali predstavljata deseti in enajsti odstavek 28. člena ZRacS-1 ustrezno pravno podlago po
- c)točki 6. člena Splošne uredbe o varstvu podatkov za zakonito obdelavo osebnih podatkov DŠ ali EMŠO bivših odgovornih oseb ter ali lahko na tej podlagi pošljete revidirancu kot bivšemu delodajalcu zahtevo za posredovanje DŠ ali EMŠO bivše odgovorne osebe revidiranca, in sicer z namenom, da boste potem lahko z vpogledom v CRP pridobili ažurne podatke o bivališču oziroma o naslovu za vročanje, ki ga potrebujete za izpolnitev zakonske zahteve, da se bivšim odgovornim osebam vroči predlog revizijskega poročila in se jim s tem omogoči izvrševanje pravice do vložitve ugovora zoper morebiti sporna revizijska razkritja. Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju skladno z 58. členom Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (Splošna uredba o varstvu podatkov; v nadaljevanju: Splošna uredba), 7. točko prvega odstavka 49. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07-UPB1 in 177/20, v nadaljevanju ZVOP-1) ter 2. členom Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05, v nadaljevanju ZInfP) posredujemo neobvezno mnenje IP v zvezi z vašim vprašanjem. Obdelava osebnih podatkov, ki se pridobivajo in obdelujejo v okviru vodenja pravnega postopka, kamor po mnenju IP sodi tudi postopek izvrševanja revizijske pristojnosti Računskega sodišča, se ob upoštevanju načel v zvezi z obdelavo osebnih podatkov iz 5. člena ter pravnih podlag za obdelavo osebnih podatkov iz 6. člena Splošne uredbe šteje za zakonito, če se osebni podatki obdelujejo za namene vodenja pravnega postopka oziroma za opravljanje procesnih dejanj na način, kot ga predpisuje zakon, ki določa pravila vodenja pravnega postopka. ZRacS-1 v 4. členu določa, da če pri izvrševanju revizijske pristojnosti računskega sodišča nastopi vprašanje, ki ni urejeno s tem zakonom, se smiselno uporabi ustrezne določbe zakona, ki ureja upravni postopek. Ob upoštevanju 4. člena ZRacS-1 bi pravno podlago, ki Računsko sodišče pooblašča, da od revidiranca pridobi davčne številke ali EMŠO o njegovih odgovornih osebah, katerim je skladno z desetim in enajstim odstavkom 28. člena ZRacS-1 treba vročiti predlog revizijskega poročila, lahko predstavljal 34.a člen ZUP, ki določa, da so upravljavci zbirk osebnih podatkov, ki razpolagajo s podatki, ki so potrebni za ugotovitev dejstev v zvezi z vodenjem in odločanjem v upravnem postopku, dolžni na podlagi obrazložene zahteve organa, brezplačno, najkasneje v roku 15 dni, posredovati zahtevane podatke. O b r a z l o ž i t e v: IP uvodoma pojasnjuje, da izven postopka inšpekcijskega nadzora ali drugega upravnega postopka ne more podajati konkretnih stališč v zvezi s posameznimi vprašanji s področja varstva osebnih podatkov, pač pa lahko izven teh postopkov podaja le nezavezujoča mnenja in pojasnila. Kar zadeva osebne podatke, ki se obdelujejo za namene vodenja pravnih postopkov je treba opozoriti še na Sklep Ustavnega sodišča RS št. U-I-92/12-13, z dne 10. 10. 2013 (http://odlocitve.us-rs.si/documents/8b/89/u-i-92-122.pdf), po katerem IP inšpekcijskega nadzora nad izvajanjem ZVOP-1 ne sme izvajati tako, da pri izvrševanju svojih zakonsko določenih pooblastil poseže v posamične pravne postopke, ki jih vodijo za to pristojni državni organi ter ne sme preverjati, ali se v konkretnih pravnih postopkih ustavnoskladno in zakonito spoštuje varstvo osebnih podatkov. Kot je v citiranem sklepu ugotovilo Ustavno sodišče, bi bila zakonska podlaga, ki bi to omogočala, v nasprotju z načelom samostojnosti pristojnega državnega organa pri odločanju (drugi odstavek 120. člena Ustave za upravne organe, 125. člen Ustave za sodišča) ter v nasprotju z rednim sistemom pravnih sredstev oz. vzpostavljeno hierarhično strukturiranostjo državne oblasti (načelo večstopenjskega odločanja) in s tem v nasprotju z načeli pravne države (2. člen Ustave). Ta načela zahtevajo, da o pravicah in obveznostih fizičnih in pravnih oseb odločajo pristojni organi v postopkih, ki so vnaprej zakonsko določeni, pri čemer se njihove odločitve lahko preverjajo le v vnaprej določenih postopkih s pravnimi sredstvi pred pristojnimi organi. Ob upoštevanju zgoraj navedenega IP v zvezi z vašim vprašanjem pojasnjuje, da se v primerih, kadar se osebni podatki obdelujejo za namene vodenja pravnih postopkov, kamor po mnenju IP sodijo tudi postopki izvrševanja revizijske pristojnosti Računskega sodišča, kot pravna podlaga za obdelavo osebnih podatkov lahko štejeta (
- c)ali (
- e)točka člena 6
(1)Splošne uredbe, saj gre za obdelavo, ki je bodisi potrebna za izpolnitev zakonske obveznosti, ki velja za upravljavca ali pa za obdelavo, ki je potrebna za opravljanje naloge v javnem interesu ali pri izvajanju javne oblasti, dodeljene upravljavcu. Obdelava osebnih podatkov, ki se pridobivajo in obdelujejo v okviru vodenja pravnega postopka, se tako šteje za zakonito, če se osebni podatki obdelujejo za namene vodenja pravnega postopka oziroma opravljanje procesnih dejanj na način, kot ga predpisuje zakon, ki določa pravila vodenja pravnega postopka, pri čemer morajo organ, ki vodi postopek in udeleženci postopka, pri obdelavi osebnih podatkov upoštevati tudi vsa načela v zvezi z obdelavo osebnih podatkov, ki so določena v členu 5 Splošne uredbe. Skladno z zgoraj pojasnjenim je treba pri odgovoru na vaše vprašanje izhajati iz zakona, ki določa pristojnosti in postopek izvrševanja revizijske pristojnosti Računskega sodišča, torej iz ZRacS-
- ZRacS-1 v desetem in enajstem odstavku
- člena med drugim določa, da je treba predlog revizijskega poročila, vročiti revidirancu in odgovornim osebam revidiranca v času, na katerega se nanaša opravljena revizija, ter da revidiranec in odgovorna oseba revidiranca v času, na katerega se nanaša opravljena revizija, lahko pri računskem sodišču vloži ugovor zoper revizijsko razkritje v predlogu revizijskega poročila. IP meni, da se določbi desetega in enajstega odstavka
- člena ZRacS-1 sami po sebi z vidika določb
- člena Splošne uredbe še ne štejeta kot ustrezna pravna podlaga za pridobivanje davčne številke ali EMŠO odgovornih oseb revidiranca, katerim je treba vročiti predlog revizijskega poročila. Ker pa gre v primeru izvrševanja revizijske pristojnosti Računskega sodišča za pravni postopek, je treba pravno podlago za pridobivanje in obdelavo osebnih podatkov, ki so potrebni za izvrševanje teh pristojnosti, iskati tudi v drugih določbah zakona, ki določa pravila vodenja pravnega postopka. IP ugotavlja, da ZRacS-1 ne vsebuje posebnih določb v zvezi s pridobivanjem osebnih podatkov, ki so potrebni za izvrševanje revizijske pristojnosti Računskega sodišča, vendar pa je v
- členu ZRacS-1 določeno, da če pri izvrševanju revizijske pristojnosti računskega sodišča nastopi vprašanje, ki ni urejeno s tem zakonom, se smiselno uporabi ustrezne določbe zakona, ki ureja upravni postopek. Pravno podlago za pridobivanje osebnih podatkov, ki so potrebni za izvajanje nalog in pristojnosti, ki jih Računskemu sodišču nalaga zakon, je zato treba iskati v določbah Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06, s sperm., v nadaljevanju ZUP), ki v 34.a členu določa, da upravljavci zbirk osebnih podatkov, ki razpolagajo s podatki, ki so potrebni za ugotovitev dejstev v zvezi z vodenjem in odločanjem v upravnem postopku, so dolžni na podlagi obrazložene zahteve organa, brezplačno, najkasneje v roku 15 dni, posredovati zahtevane podatke. Zahteva mora vsebovati navedbo zahtevanih podatkov, pravno podlago za posredovanje, namen njihove uporabe in številko upravne zadeve. Iz navedenega izhaja, da bi z vidika določb (c) točke člena 6
(1)Splošne uredbe pravno podlago, ki Računsko sodišče pooblašča, da od revidiranca pridobi davčne številke ali EMŠO o njegovih odgovornih osebah, katerim je skladno z desetim in enajstim odstavkom 28. člena ZRacS-1 treba vročiti predlog revizijskega poročila, lahko predstavljala zgoraj citirana določba 34.a člena ZUP, pri čemer pa mora Računsko sodišče pri pridobivanju osebnih podatkov na tej podlagi upoštevati tudi načelo najmanjšega obsega podatkov iz (c) točke člena 5
(1)Splošne uredbe. To pomeni, da lahko Računsko sodišče za namene opravljanja obveznosti iz desetega, enajstega, pa tudi šestnajstega člena ZRacS-1, od revidiranca pridobi le tiste osebne podatke o odgovornih osebah (npr. osebno ime, naslov prebivališča ter davčno številko ali EMŠO), ki so potrebni, da se jim pošlje predlog oziroma končno revizijsko poročilo, kar podobno velja tudi pri pridobivanju podatkov iz CRP. Lep pozdrav, Pripravil: Jože Bogataj,namestnik informacijske pooblaščenke Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav., informacijska pooblaščenka, O NAS Informacijski pooblaščenec Dunajska cesta 22 1000 Ljubljana, Slovenija Zemljevid (vir: najdi.si) Telefon: 01 230 97 30 Poštni in varni e-predal: gp.ip(at)ip-rs.si Odgovorna oseba za informacije za medije: dr. Jelena Virant Burnik. Kontakt za medije: Barbara Repovš, mediji@ip-rs.si ali 01 230 97 30 Prijava kršitev (Navodila in obrazci) URADNE URE PON - PET 9.00 - 12.00 POVEZAVE Informacije javnega značaja Priročniki in smernice Obrazci Politika zasebnosti Informacije o obdelavi osebnih podatkov Izjava o dostopnosti Podpora za majhna podjetja Pravice posameznikov Prijava na prejemanje e-novic Informacijski pooblaščenec | 2026