← Slovenija

Pridobivanje davčne številke komitentov - IPRS

Pridobivanje davčne številke komitentov + - Opozorilo: Mnenje je bilo izdano na podlagi določb Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1, Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo), ki je z dnem

  1. 2023 prenehal veljati in ga je nadomestil nov Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2, Uradni list RS, št. 163/22), zato mnenje ni več nujno aktualno. Mnenja po ZVOP-2 so na voljo tukaj. Datum: 02.03.2008 Številka: 0712-186/2008/2 Kategorije:EMŠO in davčna --> Kategorije: EMŠO in davčna Spoštovani, Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju Pooblaščenec) je dne
  2. 2008 prejel vaše e-sporočilo, v katerem navajate, da na banki ... skladno z novo sprejeto zakonodajo na področju preprečevanja pranja denarja pripravljate podlage za pripravo zakonsko predpisanih evidenc. Navajate, da je za pregledno vodenje ene od predpisanih evidenc potrebna kot enoznačna oznaka tudi davčna številka, vendar ni zakonsko predpisana. V nadaljevanju pojasnjujete določbe ZPPDFT, ki jih morate upoštevati pri ugotavljanju dejanskih lastnikov pravnih oseb (19.,
  3. in
  4. člen ZPPDFT), in da je z vidika kvalitetnega evidentiranja podatkov o dejanskih lastnikih pravnih oseb v računalniški podpori (vnos fizičnih oseb v centralni register strank in vzpostavitev relacije oziroma povezave med pravno osebo in fizičnimi osebami - dejanskimi lastniki) potrebno med naborom podatkov o dejanskih lastnikih imeti tudi podatek o davčni številki, ki predstavlja enoznačno oznako posamezne fizične osebe. Prosite nas za mnenje glede upravičenosti zbiranja davčne številke za vodenje evidenc. V nadaljevanju vam na podlagi predstavljenega dejanskega stanja ter na podlagi
  5. točke prvega odstavka
  6. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/2007, uradno prečiščeno besedilo; v nadaljevanju ZVOP-1-UPB1) ter
  7. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS št. 113/2005 in 51/2007-ZUstS-A; v nadaljevanju ZInfP) posredujemo naše neobvezno mnenje v zvezi z vašimi vprašanji: Pooblaščenec zaključuje, da je v konkretnem primeru že zakonodajalec predvidel, kateri podatki so nujno potrebni, da se doseže namen zbiranja osebnih podatkov (ugotavljanje dejanskega lastnika pravne osebe in vodenje evidence), zato bi bilo zbiranje dodatnih osebnih podatkov (davčna številka) v nasprotju z načelom sorazmernosti iz.
  8. člena ZVOP-1-UPB1 in v nasprotju z določbami zakona, ki upravljavcu osebnih podatkov eksplicitno navaja podatke, ki jih lahko zbira. O b r a z l o ž i t e v: Zbiranje osebnih podatkov se v skladu s
  9. točko
  10. člena ZVOP-1-UPB1 šteje za obdelavo osebnih podatkov. Splošna opredelitev obdelave osebnih podatkov je podana v
  11. členu ZVOP-1-UPB
  12. Ta v
  13. odstavku določa, da se osebni podatki lahko obdelujejo le, če obdelavo osebnih podatkov in osebne podatke, ki se obdelujejo, določa zakon ali če je za obdelavo določenih osebnih podatkov podana osebna privolitev posameznika,
  14. odstavek istega člena pa nadalje določa, da mora biti namen obdelave osebnih podatkov določen v zakonu, v primeru obdelave osebnih podatkov na podlagi osebne privolitve posameznika pa mora biti posameznik predhodno pisno ali na drug ustrezen način seznanjen z namenom obdelave osebnih podatkov, ki mora biti ustavno in zakonsko dopusten, obdelovati pa se smejo le tisti osebne podatke, ki so primerni in nujno potrebni za uresničitev opredeljenega namena in ne pomenijo neupravičenega posega v zasebnost in dostojanstvo posameznika. Pri obdelavi osebnih podatkov je potrebno upoštevati načelo sorazmernosti, ki je kot temeljno načelo, opredeljeno v
  15. členu ZVOP-1-UPB1, in določa, da morajo biti osebni podatki, ki se obdelujejo, ustrezni in po obsegu primerni, glede na namene, za katere se zbirajo in nadalje obdelujejo. Pravno podlago za obdelavo osebnih podatkov v zasebnem sektorju navaja
  16. člen ZVOP-1-UPB
  17. Po določbi prvega odstavka
  18. člena ZVOP-1-UPB1 se osebni podatki v zasebnem sektorju lahko obdelujejo, če obdelavo osebnih podatkov in osebne podatke, ki se obdelujejo, določa zakon ali če je za obdelavo določenih osebnih podatkov podana osebna privolitev posameznika. Ne glede na navedeno, se lahko v zasebnem sektorju obdelujejo osebni podatki posameznikov, ki so z zasebnim sektorjem sklenili pogodbo ali pa so na podlagi pobude posameznika z njim v fazi pogajanj za sklenitev pogodbe, če je obdelava osebnih podatkov potrebna in primerna za izvedbo pogajanj za sklenitev pogodbe ali za izpolnjevanje pogodbe (drugi odstavek
  19. člena). Ne glede na prvi odstavek
  20. člena ZVOP-1-UPB1 se lahko v zasebnem sektorju obdelujejo osebni podatki, če je to nujno zaradi uresničevanja zakonitih interesov zasebnega sektorja in ti interesi očitno prevladujejo nad interesi posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki. V uvodu omenjena določba
  21. člena ZVOP-1-UPB1 pogojuje obdelavo osebnih podatkov z obstojem posebnega (področnega) zakona, ki določa obdelavo osebnih podatkov in osebne podatke, ki se obdelujejo. V konkretnem primeru je to Zakon o preprečevanju pranja denarja in financiranja terorizma (Uradni list RS, št. 60/2007, v nadaljevanju ZPPDFT) tisti predpis, na katerega napotuje ZVOP-1-UPB
  22. ZPPDFT je tako v odnosu do ZVOP-1-UPB1 specialni zakon, zato se po načelu lex specialis derogat legi generali za vprašanja upravičenosti določenih vidikov obdelave osebnih podatkov in vrste osebnih podatkov, ki se lahko obdelujejo za potrebe ugotavljanja dejanskega lastnika stranke, uporabljajo določbe ZPPDFT. Pooblaščenec je preučil poglavje 2.2.2.
  23. ZPPDFT, ki določa ugotavljanje dejanskega lastnika stranke. V
  24. členu je opredeljeno, kdo se šteje kot dejanski lastnik gospodarskega subjekta, način ugotavljanja dejanskega lastnika pravne osebe ali podobnega pravnega subjekta tujega prava pa določa
  25. člen ZPPDFT:

(1)Organizacija ugotovi dejanskega lastnika pravne osebe ali podobnega pravnega subjekta tujega prava tako, da pridobi podatke iz 15. točke 1. odstavka 83. člena tega zakona.
(2)Podatke iz
  1. odstavka tega člena organizacija pridobi z vpogledom v originalno ali overjeno dokumentacijo iz sodnega ali drugega javnega registra, ki ne sme biti starejša od treh mesecev. Lahko jih pridobi tudi z neposrednim vpogledom v sodni ali drug javni register. Pri tem organizacija upošteva
  2. in
  3. odstavek
  4. člena tega zakona.
(3)Če iz sodnega ali drugega javnega registra ni mogoče dobiti vseh podatkov o dejanskem lastniku stranke, organizacija pridobi manjkajoče podatke z vpogledom v originalne ali overjene listine in drugo poslovno dokumentacijo, ki ji jih predloži zakoniti zastopnik ali njegov pooblaščenec. Če manjkajočih podatkov iz objektivnih razlogov ni mogoče dobiti na način, opisan v tem členu, jih organizacija pridobi neposredno iz pisne izjave zakonitega zastopnika ali njegovega pooblaščenca.
(4)Organizacija mora pridobiti podatke o končnih dejanskih lastnikih pravne osebe ali podobnega pravnega subjekta tujega prava. Glede na tveganje pranja denarja ali financiranja terorizma, ki mu je izpostavljena pri poslovanju s takšno stranko, organizacija pridobljene podatke preveri v taki meri, da pozna lastniško in nadzorno sestavo stranke ter je prepričana, da ve, kdo so dejanski lastniki stranke.
  1. in
  2. odstavek
  3. člena ZPPDFT določata naslednje: Organizacija lahko ugotovi in preveri istovetnost pravne osebe ter pridobi podatke iz
  4. točke
  5. odstavka
  6. člena ZPPDFT tudi z neposrednim vpogledom v sodni ali drug javni register. Na izpisu iz registra, v katerega je bil opravljen vpogled, organizacija z zaznamkom navede datum in čas vpogleda ter osebno ime tistega, ki je vpogled opravil. Izpis iz registra organizacija hrani v skladu z določbami ZPPDFT o varstvu in hrambi podatkov. Če organizacija pri ugotavljanju in preverjanju istovetnosti pravne osebe podvomi o resničnosti prejetih podatkov ali verodostojnosti listin in druge poslovne dokumentacije, iz katerih so bili podatki pridobljeni, mora od zakonitega zastopnika ali pooblaščenca pred sklenitvijo poslovnega razmerja ali izvedbo transakcije zahtevati tudi njegovo pisno izjavo. V skladu s
  7. točko
  8. odstavka
  9. člena ZPPDFT lahko banka zbira naslednje podatke: firma, naslov, sedež in matična številka pravne osebe, ki sklene poslovno razmerje ali opravi transakcijo, oziroma pravne osebe, za katero se sklepa poslovno razmerje ali opravi transakcija, v skladu s
  10. točko istega odstavka istega člena pa osebno ime, naslov stalnega ali začasnega prebivališča ter datum in kraj rojstva dejanskega lastnika pravne osebe oziroma v primeru iz točke b drugega odstavka
  11. člena ZPPDFT podatek o kategoriji oseb, v interesu katerih je ustanovitev in delovanje pravne osebe ali podobnega pravnega subjekta tujega prava. V skladu z že navedenim
  12. odstavkom
  13. člena ZVOP-1-UPB1 se osebni podatki v zasebnem sektorju lahko obdelujejo, če obdelavo osebnih podatkov in osebne podatke, ki se obdelujejo, določa zakon ali če je za obdelavo določenih osebnih podatkov podana osebna privolitev posameznika. To pomeni, da sta v zasebnem sektorju glede dopustnosti obdelave osebnih podatkov zakonsko dovoljenje in posameznikova osebna privolitev načeloma izenačena. Vendar pa je ne glede na načelno izenačenost obeh pravnih podlag v nekaterih primerih predvsem zaradi varstva interesa šibkejše stranke nujno potrebno z zakonom predpisati oziroma omejiti obdelavo osebnih podatkov tudi na področju zasebnega sektorja. Zasebni sektor lahko svobodno odloča o tem, katere osebne podatke bo zahteval od posameznika kot pogoj za sklenitev določenega pravnega posla z njim, saj je to v skladu s svobodo gospodarske pobude in podjetništva, vendar pod pogojem, da obseg potrebnih osebnih podatkov za posamezen posel ni zakonsko določen. Pooblaščenec zaključuje, da je v konkretnem primeru že zakonodajalec predvidel, kateri podatki so nujno potrebni, da se doseže namen zbiranja osebnih podatkov (ugotavljanje dejanskega lastnika pravne osebe in vodenje evidence), zato bi bilo zbiranje dodatnih osebnih podatkov (davčna številka) v nasprotju z načelom sorazmernosti iz.
  14. člena ZVOP-1-UPB1 in v nasprotju z določbami zakona, ki upravljavcu osebnih podatkov eksplicitno navaja podatke, ki jih lahko zbira. Lepo vas pozdravljamo, Informacijski pooblaščenec: Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav., pooblaščenka O NAS Informacijski pooblaščenec Dunajska cesta 22 1000 Ljubljana, Slovenija Zemljevid (vir: najdi.si) Telefon: 01 230 97 30 Poštni in varni e-predal: gp.ip(at)ip-rs.si Odgovorna oseba za informacije za medije: dr. Jelena Virant Burnik. Kontakt za medije: Barbara Repovš, mediji@ip-rs.si ali 01 230 97 30 Prijava kršitev (Navodila in obrazci) URADNE URE PON - PET 9.00 - 12.00 POVEZAVE Informacije javnega značaja Priročniki in smernice Obrazci Politika zasebnosti Informacije o obdelavi osebnih podatkov Izjava o dostopnosti Podpora za majhna podjetja Pravice posameznikov Prijava na prejemanje e-novic Informacijski pooblaščenec | 2026

🔗 Na uradni vir

Razlaga UI na podlagi uradnega besedila zakona. Okvirna, ne nadomešča pravnega nasveta.