← Slovenija

Pridobivanje diagnoz v postopku delitve neprofitnih stanovanj v najem - IPRS

Pridobivanje diagnoz v postopku delitve neprofitnih stanovanj v najem + - Opozorilo: Mnenje je bilo izdano na podlagi določb Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1, Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo), ki je z dnem

  2. 2023 prenehal veljati in ga je nadomestil nov Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2, Uradni list RS, št. 163/22), zato mnenje ni več nujno aktualno. Mnenja po ZVOP-2 so na voljo tukaj. Datum: 18.11.2014 Številka: 0712-1/2014/3562 Kategorije:Stanovanjsko in nepremičninsko pravo --> Kategorije: Stanovanjsko in nepremičninsko pravo prejeli smo vašo elektronsko pošto, v kateri nas prosite za mnenje glede pridobivanja diagnoz v postopku dodelitve neprofitnih stanovanj v najem. Kot navajate, ste se z možem prijavili na objavljeni razpis za oddajo neprofitnih stanovanj v najem in priložili vso dokumentacijo pod točkami, kjer so to zahtevali. Med drugim so zahtevali tudi zdravniško potrdilo o obolenjih zgornjih dihal oz. astmi zaradi prisotnosti vlage in ta potrdila ste z možem priložili zanj in za vajina dva starejša sinova. Prejšnji teden je mož na pošti prevzel poziv za dopolnitev vloge, kjer zahtevajo zdravniško potrdilo z diagnozo o astmi oz. diagnozo o kronični bolezni dihal zaradi omenjenih razlogov, ki ste jih navedli. Zanima vas, ali JSS MOL, ki je razpisovalec, lahko zahteva od prosilcev, da priložijo potrdilo z diagnozo o bolezni oz. bolezenskem stanju? Zdravnica, ki je izbrani pediater vajinih otrok vam je zatrdila, da ona ne sme izdajati takih potrdil nikomur, saj je zakonsko vezana k molku in da nikakor ne bo tega napisala, saj jo lahko stane tudi licence in je lahko odškodninsko odgovorna.Ker nimata sredstev za nakup svoje nepremičnine, se bojita, da vama bodo vlogo zavrgli, ker pač ne morate priložiti takega potrdila, ki ga oni zahtevajo. Zanima vas, ali imajo sploh pravno podlago, da kaj takega zahtevajo ter ali vaju lahko zaradi nepredložitve zahtevani potrdil zavrnejo kot prosilca. Ker avtentično razlago posameznih določb zakona daje le Državni zbor, neobvezno pa predlagatelj zakona, vam na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, v nadaljevanju na podlagi
  3. točke
  4. odstavka
  5. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07–UPB1, v nadaljevanju ZVOP-1ter
  6. člena Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07 – ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), posredujemo naše neobvezno mnenje v zvezi z vašimi vprašanji.Pooblaščenec meni, da JSS MO v postopku odločanja o dodelitvi neprofitnih stanovanj v najem od prosilcev lahko zahteva tudi zdravniško potrdilo/mnenje osebnega zdravnika, iz katerega je razvidno, da sam prosilec ali kateri od ostalih družinskih članov boleha za kronično boleznijo zgornjih dihal ali astmo ter da morajo prosilci oz. udeleženci razpisa na zahtevo komisije v predpisanem roku predložiti takšna potrdila/mnenja, sicer lahko komisija njihovo vlogo zavrže ali pa prosilcu ne dodeli točk, ki jih v zvezi z zdravstvenimi razmerami določa obrazec za ocenjevanje stanovanjskih in socialnih razmer ter za ocenjevanje prednostnih kategorij prosilcev.O b r a z l o ž i t e v:Pravna podlaga za obdelavo osebnih podatkov v javnem sektorju, kamor spadajo tudi občine, so natančneje določene v
  7. členu ZVOP-
  8. Navedeni člen v prvem odstavku med drugim tudi določa, da se osebni podatki v javnem sektorju lahko obdelujejo le, če obdelavo osebnih podatkov in osebne podatke, ki se obdelujejo, določa zakon. Z zakonom pa se lahko določi, da se določeni osebni podatki obdelujejo le na podlagi osebne privolitve posameznika. Pravne podlage za obdelavo občutljivih osebnih podatkov, kamor po določbi
  9. točke
  10. člena ZVOP-1 sodijo med drugim tudi podatki o zdravstvenem stanju, določa
  11. člen ZVOP-1, kjer je določeno, da se osebni podatki lahko obdelujejo le v naslednjih primerih:
  12. če je posameznik za to podal izrecno osebno privolitev, ki je praviloma pisna, v javnem sektorju pa tudi določena z zakonom;
  13. če je obdelava potrebna zaradi izpolnjevanja obveznosti in posebnih pravic upravljavca osebnih podatkov na področju zaposlovanja v skladu z zakonom, ki določa tudi ustrezna jamstva pravic posameznika;
  14. če je obdelava nujno potrebna za varovanje življenja ali telesa posameznika, na katerega se osebni podatki nanašajo, ali druge osebe, kadar posameznik, na katerega se osebni podatki nanašajo, fizično ali poslovno ni sposoben dati svoje privolitve iz
  15. točke tega člena;
  16. če jih za namene zakonitih dejavnosti obdelujejo ustanove, združenja, društva, verske skupnosti, sindikati ali druge nepridobitne organizacije s političnim, filozofskim, verskim ali sindikalnim ciljem, vendar le, če se obdelava nanaša na njihove člane ali na posameznike, ki so v zvezi s temi cilji z njimi v rednem stiku, ter če se ti podatki ne posredujejo drugim posameznikom ali osebam javnega ali zasebnega sektorja brez pisne privolitve posameznika, na katerega se nanašajo;
  17. če je posameznik, na katerega se nanašajo občutljivi osebni podatki, te javno objavil brez očitnega ali izrecnega namena, da omeji namen njihove uporabe;
  18. če jih za namene zdravstvenega varstva prebivalstva in posameznikov ter vodenja ali opravljanja zdravstvenih služb obdelujejo zdravstveni delavci in zdravstveni sodelavci v skladu z zakonom;
  19. če je to potrebno zaradi uveljavljanja ali nasprotovanja pravnemu zahtevku;
  20. če tako določa drug zakon zaradi izvrševanja javnega interesa.Zakonsko podlago v smislu
  21. člena ZVOP-1 predstavlja v konkretnem primeru Zakon o lokalni samoupravi (Ur. l. RS, št. 72/93 s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju: ZLS), ki v 21.a členu določa, da občina pridobiva podatke, ki jih potrebuje za opravljanje nalog iz svoje pristojnosti, jih obdeluje ter opravlja statistično, evidenčno in analitično funkcijo za svoje potrebe. Pri varstvu, obdelovanju in hrambi podatkov mora občina ravnati v skladu z zakoni, ki urejajo to področje. Občina pridobiva osebne podatke načeloma neposredno od posameznika, na katerega se podatki nanašajo, na podlagi zahteve, ki vsebuje navedbo pravne podlage obdelovanja osebnih podatkov, pa lahko občina osebne podatke pridobi tudi od upravljavca Centralnega registra prebivalstva (CRP), matičnega registra, zemljiškega katastra ali drugega upravljavca, če tako določa zakon. Razpolaganje z občinskim premoženjem in dodeljevanje neprofitnih stanovanj v najem je nedvomno naloga iz pristojnosti občine. Stanovanjski zakon (Uradni list RS, št. 69/03 s sprem., v nadaljevanju SZ-1) v 87

(1)členu določa, da se, kadar neprofitno najemno stanovanje (razen neprofitno najemno nadomestno stanovanje, zaradi rušenja, prenove ter elementarnih ali drugih nesreč in v primeru preselitve po
  1. odstavku
  2. člena SZ-1) oddaja občina, država, javni stanovanjski sklad ali neprofitna stanovanjska organizacija, postopek dodelitve stanovanja v najem začne na podlagi javnega razpisa. O upravičenosti do uvrstitve na prednostno listo in hkrati o uvrstitvi med upravičence, ki jim bodo zagotovljena stanovanja po posameznem javnem razpisu ter o (ne)uvrstitvi med tiste, ki jim bodo zagotovljena stanovanja, se odloči v splošnem upravnem postopku v roku šestih mesecev po zaključku javnega razpisa. Sproženi upravni spori ne zadržijo objave seznama upravičencev, ki jim bodo zagotovljena stanovanja in s tem tudi sklepanja najemnih pogodb (87
(2)člen SZ). Glede na določbe 87
(5)člena SZ so do dodelitve neprofitnega najemnega stanovanja v lasti občine, države, javnega stanovanjskega sklada ali neprofitne stanovanjske organizacije upravičeni državljani Republike Slovenije, ki izpolnjujejo pogoje in merila, določena s pravilnikom o dodeljevanju neprofitnih stanovanj v najem, ki ga izda minister. V pravilniku iz prejšnjega odstavka se predpišejo splošni pogoji, ki jih morajo izpolnjevati prosilci, da so upravičeni do dodelitve neprofitnega stanovanja v najem, kriteriji in merila za ocenjevanje stanovanjskih in socialnih razmer, kriteriji za morebitno plačilo lastne udeležbe in varščina za uporabo stanovanja ter možni zavezanci zanju, površinski normativi za dodelitev neprofitnih stanovanj in napotki glede njihove uporabe ter postopek dodeljevanja teh stanovanj. Pogoji in merila se določijo tako, da ima pri dodeljevanju neprofitnih stanovanj v najem prednost ena ali več kategorij prosilcev kot, na primer, družine z več otroki, družine z manjšim številom zaposlenih, mladi in mlade družine, invalidi in družine z invalidnim članom, državljani z daljšo delovno dobo, ki so brez stanovanja ali pa so podnajemniki, ter prosilci, ki so glede na poklic ali dejavnost, katero opravljajo, pomembni za posamezno lokalno skupnost, kar mora lokalna skupnost posebej opredeliti v razpisu. Najemodajalec v posameznem razpisu določi tudi, katera kategorija prosilcev ima prednost pri dodelitvi stanovanja, če eden ali več prosilcev dosežejo enako število točk, ugotovljenih glede na prej navedena merila. Pri posameznem razpisu za dodelitev neprofitnega stanovanja v najem lahko najemodajalec predpiše, poleg pogojev, določenih s pravilnikom iz petega odstavka tega člena, še dodatne pogoje, ki jih mora prosilec izpolnjevati (na primer doba bivanja v občini), pri čemer točke, ki jih je mogoče doseči z dodatnimi pogoji, ne smejo presegati najvišjega možnega števila točk, ki ga določa pravilnik iz petega odstavka tega člena.Pravilnik o dodeljevanju neprofitnih stanovanj v najem (Uradni list RS, št. 14/04 s sprem., v nadaljevanju Pravilnik) v
  1. členu določa splošne pogoje, ki jih morajo izpolnjevati prosilci, da so upravičeni do dodelitve neprofitnega stanovanja. Pravilnik v
  2. členu določa, da imajo pri dodelitvi neprofitnega stanovanja prednost tisti prosilci, ki imajo slabše stanovanjske razmere, večje število družinskih članov ter živijo v slabših socialno zdravstvenih razmerah. Kot izhaja iz
  3. člena Pravilnika, mora razpis za oddajo neprofitnih stanovanj v najem določati med drugim tudi pogoje, ki jih morajo izpolnjevati upravičenci do dodelitve neprofitnega stanovanja v najem, podatke, ki jih morajo udeleženci razpisa navesti v vlogi ter dokumentacijo, ki jo morajo udeleženci razpisa priložiti vlogi. Po določbi prvega odstavka
  4. člena Pravilnika morajo prosilec in polnoletni člani gospodinjstva vlogi za dodelitev neprofitnega stanovanja v najem priložiti listine in dokaze, med drugim tudi drugo z razpisom zahtevano dokumentacijo, s katero se izkazuje socialno-zdravstvene razmere. Prosilec in polnoletni člani gospodinjstva lahko najemodajalcu s pooblastilom dovolijo pridobivanje, vpogled, prepis, izpis ali kopiranje njihovih osebnih podatkov iz uradnih evidenc in zbirk osebnih podatkov pri vseh upravljavcih zbirk osebnih podatkov, ki štejejo za davčno tajnost, ter občutljivih osebnih podatkov. V tem primeru morajo vlogi priložiti pisne izjave, ki veljajo za osebno oziroma pisno privolitev na podlagi določb zakona, ki ureja varstvo osebnih podatkov, zakona, ki ureja splošni upravni postopek in zakona, ki ureja davčni postopek.Pravilnik v
  5. členu določa, da najemodajalci imenujejo komisije, ki proučijo utemeljenost vlog na podlagi prejetih listin, potrebnih za oblikovanje prednostne liste za oddajo neprofitnih stanovanj, ki jih opravijo pri pristojnih organih ter organizacijah in posameznikih. Najemodajalci določijo udeležencem razpisa, katerih vloge so nepopolne, rok za dopolnitev vloge. Vloge, ki jih udeleženci razpisa ne dopolnijo v predpisanem roku, se zavržejo s sklepom. Vloge, ki jih udeleženci razpisa ne dopolnijo v predpisanem roku, se zavržejo s sklepom. Za vodenje razpisnega postopka se uporabljajo določila zakona, ki ureja splošni upravni postopek.Pri proučitvi vseh okoliščin, pomembnih za uvrstitev in razvrstitev udeležencev razpisa na prednostno listo za oddajo neprofitnih stanovanj v najem, uporabljajo najemodajalci za ocenitev stanovanjskih in socialnih razmer, v katerih živijo udeleženci razpisa in njihovi ožji družinski člani, obrazec iz priloge, ki je sestavni del tega Pravilnika (
  6. člen Pravilnika). Omenjeni obrazec za ocenjevanje stanovanjskih in socialnih razmer ter za ocenjevanje prednostnih kategorij prosilcev v
  7. točki (Zdravstvene razmere) določa, da se za trajna obolenja mladoletnih otrok, pogojena s slabimi stanovanjskimi razmerami, določi 80 točk (točka 7.1.), za trajna obolenja pogojena s slabimi stanovanjskimi razmerami pa
  8. točk (točka 7.1.). V pojasnilu za uporabo obrazca je še določeno, da se zdravstvene razmere, opredeljene v točki 7.
  9. in 7.2., točkujejo v primeru, če prosilec izpolnjuje naslednja pogoja: – da je iz predloženega zdravniškega potrdila (osebnega zdravnika) razvidno, da sam prosilec ali kateri od ostalih družinskih članov boleha za kronično boleznijo zgornjih dihal ali astmo in – da so v zapisniku o točkovanju za stanovanje oziroma prostor v katerem prebiva, upoštevane odbitne točke za delno, pretežno ali vidno vlago ali če je predloženo dokazilo pristojnega izvedenca, ki izkazuje prisotnost vlage ali če le-to ugotovi komisija najemodajalca ob samem ogledu. Udeležencu razpisa, katerega stanovanjske razmere se točkujejo po točki 1.
  10. ali 1.2., se dodelijo točke za zdravstvene razmere brez upoštevanja druge alinee prejšnjega odstavka. Glede na to, da se za vodenje razpisnega postopka dodeljevanje neprofitnih stanovanj v najem uporabljajo določbe zakona, ki ureja splošni upravni postopek in gre v zadevi za obdelavo osebnih podatkov za namene vodenja in odločanja v upravnem postopku, je potrebno v zvezi z zakonitostjo pridobivanjem listin in dokazov za namene vodenja takšnega postopka upoštevati tudi določbe Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06-UPB2 s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZUP). ZUP v prvem odstavku
  11. člena določa, da uradna oseba, ki vodi postopek, lahko med postopkom ves čas ugotavlja dejansko stanje in izvaja dokaze o vseh dejstvih, pomembnih za izdajo odločbe, tudi o tistih, ki v postopku še niso bila navedena. Uradna oseba, ki vodi postopek, odredi po uradni dolžnosti izvedbo vsakega dokaza, če spozna, da je to potrebno za razjasnitev zadeve (drugi odstavek). V petem odstavku je še določeno, da uradna oseba lahko pridobiva za potrebe ugotavljanja dejanskega stanja osebne podatke iz uradnih evidenc o stranki, ki je vložila zahtevo za uvedbo postopka, razen, če je stranka pridobitev teh podatkov izrecno prepovedala. Podatke, ki štejejo za davčno tajnost, ali se nanašajo na rasno in drugo poreklo, politična, verska in druga prepričanja, pripadnost sindikatu, spolno vedenje, kazenske obsodbe ter zdravstvene podatke, si lahko uradna oseba v skladu s prejšnjima odstavkoma priskrbi le, če tako določa zakon, ali na podlagi izrecne pisne privolitve stranke oziroma druge osebe, na katero se ti podatki nanašajo. Določbe petega in šestega odstavka tega člena se štejejo za zadostno zakonsko podlago za pridobivanje osebnih podatkov v smislu zakona, ki ureja varstvo osebnih podatkov, ne glede na to, ali posebni (materialni) zakoni za posamezne vrste upravnih postopkov vsebujejo takšno podlago.O tem, katera dejstva je šteti za dokazana, presodi uradna oseba, pooblaščena za vodenje postopka oziroma odločanje v upravni zadevi po svojem prepričanju, na podlagi vestne in skrbne presoje vsakega dokaza posebej in vseh dokazov skupaj ter na podlagi uspeha celotnega postopka (načelo proste presoje dokazov iz
  12. člena ZUP).Ob upoštevanju vsega navedenega Pooblaščenec meni, da ima JSS MO z vidika določb ZVOP-1 ustrezno pravno podlago oz. je upravičen, da v postopku odločanja o dodelitvi neprofitnih stanovanj v najem, od prosilcev zahteva tudi zdravniško potrdilo osebnega zdravnika, iz katerega je razvidno, da sam prosilec ali kateri od ostalih družinskih članov boleha za kronično boleznijo zgornjih dihal ali astmo ter da morajo prosilci oz. udeleženci razpisa na zahtevo komisije v predpisanem roku predložiti takšna potrdila, sicer lahko komisija njihovo vlogo zavrže ali pa prosilcu ne dodeli točk, ki jih v zvezi z zdravstvenimi razmerami določa obrazec za ocenjevanje stanovanjskih in socialnih razmer ter za ocenjevanje prednostnih kategorij prosilcev.Pooblaščenec še pripominja, da lahko v primeru, če bo JSS MOL iz kakršnega koli razloga zavrgel vašo vlogo za dodelitev neprofitnega stanovanja v najem ali vam v postopku ne bo priznal ustreznega števila točk, svoje pravice pred pristojnimi organi varujete s pravnimi sredstvi, v vnaprej določenih postopkih.Prijazen pozdrav,Informacijski pooblaščenec:Mojca Prelesnik, univ.dipl.prav.,pooblaščenka O NAS Informacijski pooblaščenec Dunajska cesta 22 1000 Ljubljana, Slovenija Zemljevid (vir: najdi.si) Telefon: 01 230 97 30 Poštni in varni e-predal: gp.ip(at)ip-rs.si Odgovorna oseba za informacije za medije: dr. Jelena Virant Burnik. Kontakt za medije: Barbara Repovš, mediji@ip-rs.si ali 01 230 97 30 Prijava kršitev (Navodila in obrazci) URADNE URE PON - PET 9.00 - 12.00 POVEZAVE Informacije javnega značaja Priročniki in smernice Obrazci Politika zasebnosti Informacije o obdelavi osebnih podatkov Izjava o dostopnosti Podpora za majhna podjetja Pravice posameznikov Prijava na prejemanje e-novic Informacijski pooblaščenec | 2026

🔗 Na uradni vir

Razlaga UI na podlagi uradnega besedila zakona. Okvirna, ne nadomešča pravnega nasveta.