Pridobivanje elektronskih naslovov in pošiljanje elektronske pošte + - Opozorilo: Mnenje je bilo izdano na podlagi določb Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1, Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo), ki je z dnem
- 2023 prenehal veljati in ga je nadomestil nov Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2, Uradni list RS, št. 163/22), zato mnenje ni več nujno aktualno. Mnenja po ZVOP-2 so na voljo tukaj. Datum: 10.12.2006 Številka: 0712-385/2006/2 Kategorije:Neposredno trženje, nagradne igre, Svetovni splet --> Kategorije: Neporedno trženje, nagradne igre, Svetovni splet Spoštovani,dne 22.11.2006 smo po elektronski pošti prejeli vaša vprašanja v zvezi z varstvom osebnih podatkov.
- Navedli ste, da ste v podjetju zadolženi za marketing, pri čemer ste naleteli na nasprotujoča mnenja v zvezi z oglaševanjem storitev in produktov preko elektronske pošte. Nekateri trdijo, da je oglaševanje preko elektronske pošte dovoljeno le s privolitvijo naslovnika, drugi pa, da je takšno oglaševanje dovoljeno tudi na naslove, ki so objavljeni v javnih bazah podatkov, kot so PIRS, IPIS ipd… S tem v zvezi nas prosite za naše mnenje.
- Nadalje ste navedli, da ste izvedeli, da je neko slovensko podjetje kupilo od podjetja _______ bazo podatkov elektronskih naslovov v Sloveniji, ki je vključevala tudi vaš elektronski naslov. Podjetje vam je začelo pošiljati reklamna sporočila brez vašega vnaprejšnjega soglasja. Na vaše opozorilo, da je to nezakonito, so vam odgovorili, da je prodajalec teh naslovov v ponudbi navedel, da so to opt-in naslovi, zaradi česar je njihovo oglaševanje zakonito. Šlo naj bi za naslove, ki so združeni ''iz različnih virov in bodisi najeti ali kupljeni od poslovnih partnerjev, ki s temi podatki razpolagajo''. S tem v zvezi vas zanima, ali je možno z elektronskimi naslovi prekupčevati ter ali je pošiljanje reklamnih sporočil na takšne naslove zakonito? Ker lahko avtentično razlago posameznih določb zakona daje le Državni zbor, neobvezno pa predlagatelj zakona, vam na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, v nadaljevanju na podlagi
- tč. I. odst.
- čl. Zakona o varstvu osebnih podatkov (Ur. l. RS, št. 86/04 in 113/05, v nadaljevanju ZVOP-1) ter
- čl. Zakona o informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05, ZInfP) posredujemo naše neobvezno mnenje v zvezi z vašimi vprašanji. Ad 1 Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju Pooblaščenec) uvodoma pojasnjuje, da je reklamiranje preko elektronske pošte ena izmed oblik neposrednega trženja, ki je z vidika varstva osebnih podatkov urejeno v
- poglavju VI. dela ZVOP-1 (člena 72 in 73). I. odst.
- čl. ZVOP-1 tako določa, da lahko upravljavec osebnih podatkov uporablja osebne podatke posameznikov, ki jih je zbral iz javno dostopnih virov ali v okviru zakonitega opravljanja dejavnosti, tudi za namene ponujanja blaga, storitev, zaposlitev ali začasnega opravljanja del z uporabo poštnih storitev, telefonskih klicev, elektronske pošte ali drugih telekomunikacijskih sredstev (v nadaljevanju neposredno trženje) v skladu z določbami poglavja Neposredno trženje ZVOP-1, če drug zakon ne določa drugače. V
- odst.
- čl. pa določa, katere osebne podatke lahko upravljavec za namene neposrednega trženja uporablja in eden izmed teh je tudi naslov elektronske pošte. Pri tem pa je potrebno opozoriti, da je neposredno trženje preko elektronske pošte podrobneje urejeno v specialnem zakonu, in sicer v Zakonu o elektronskih komunikacijah (Ur. l. RS, št. 43/04, v nadaljevanju ZEKom), ki neposredno trženje in s tem povezano varstvo osebnih podatkov ureja drugače kot ZVOP-
- V I. odst.
- čl. ZEKom je tako določeno, da je uporaba samodejnih klicnih sistemov za opravljanje klicev na naročnikovo telefonsko številko brez človekovega posredovanja (klicni avtomati), faksimilnih naprav ali elektronske pošte za namene neposrednega trženja dovoljena samo, če naročnik predhodno soglaša s tem. V II. odst. istega člena pa je določeno, da lahko fizična ali pravna oseba, ki od kupca svojih izdelkov ali storitev pridobi njegov elektronski naslov za elektronsko pošto, ta naslov uporablja za neposredno trženje svojih podobnih izdelkov ali storitev, vendar mora kupcu dati možnost, da kadarkoli na brezplačen in enostaven način zavrne takšno uporabo njegovega elektronskega naslova. III. odst.
- čl. nadalje določa, da je uporaba drugačnih sredstev za neposredno trženje s pomočjo elektronskih komunikacij kot so določena v prejšnjih dveh odstavkih tega člena, dovoljena le s soglasjem naročnika. Elektronske pošte za potrebe neposrednega trženja s skrito ali prikrito identiteto pošiljatelja, v imenu katerega se sporočilo pošilja, ali brez veljavnega naslova, na katerega lahko prejemnik pošlje zahtevo za prekinitev takega neposrednega trženja, pa v skladu s IV. odst.
- čl. ZEKom ni dovoljeno pošiljati.ZEKom torej omogoča neposredno trženje le s privolitvijo posameznika (t.i. načelo opt-in). Edini odstop od strogega opt-in načela v ZEKom pomeni II. odst.
- čl., ki se nanaša na primere, ko je posameznik kupec fizične ali pravne osebe, ki izvaja oglaševanje preko elektronske pošte in je ta oseba od kupca pridobila njegov elektronski naslov. Vendar mora upravljavec osebnih podatkov tudi v teh primerih (tako kot sicer zahteva ZVOP-1 v
- čl.) z neposrednim trženjem (oglaševanjem) prenehati takoj, ko posameznik to zahteva (t.i. načelo opt-out). Uporabe elektronskih naslovov, pridobljenih iz javno dostopnih virov, za namene neposrednega trženja pa ZEKom ne dovoljuje. Seveda pa oglaševalec tudi tako pridobljene elektronske naslove lahko uporabi za oglaševanje, če pred tem za to pridobi privolitev imetnika elektronskega naslova. Ad 2 V zvezi z vašim drugim vprašanjem pa je pomembna določba IV. odst.
- čl. ZVOP-1, ki določa, da če namerava upravljavec osebnih podatkov posredovati osebne podatke iz drugega odstavka tega člena (osebno ime, naslov stalnega ali začasnega prebivališča, telefonsko številko, naslov elektronske pošte ter številko telefaksa, op. Pooblaščenca) drugim uporabnikom osebnih podatkov za namene neposrednega trženja ali pogodbenim obdelovalcem, je dolžan o tem obvestiti posameznika in pred posredovanjem osebnih podatkov pridobiti njegovo pisno privolitev. Obvestilo posamezniku o nameravanem posredovanju osebnih podatkov mora vsebovati informacijo, katere podatke namerava posredovati, komu in za kakšen namen. Stroške obvestila krije upravljavec osebnih podatkov. Iz navedene določbe izhaja, da je vsakršno posredovanje osebnih podatkov (tako seveda tudi elektronske pošte) drugim uporabnikom za namene neposrednega trženja, brez predhodne pisne(!) privolitve posameznika, na katerega se podatki nanašajo, nezakonito. Posledično to pomeni, da je nezakonito tudi vsakršno pošiljanje reklamnih sporočil na elektronske naslove, ki so bili za namene oglaševanja pridobljeni s strani drugega upravljavca osebnih podatkov brez predhodne pisne privolitve imetnikov elektronskih naslovov. V kolikor pa posameznik (pisno) privoli, da upravljavec osebnih podatkov njegove podatke (npr. njegov elektronski naslov) posreduje (bodisi odplačno, bodisi brezplačno) drugemu uporabniku osebnih podatkov za namene neposrednega trženja, pri čemer ga o tem upravljavec osebnih podatkov obvesti v skladu s IV. odst.
- čl. ZVOP-1, pa je uporaba posredovanih osebnih podatkov za namene neposrednega trženja zakonita.Ravnanje podjetja, ki kljub izrecni prepovedi še naprej pošilja reklame na vaš elektronski naslov, ki ga je za namene neposrednega trženja odkupilo od drugega podjetja, je torej nezakonito tako z vidika ZEKom, kot z vidika ZVOP-1.V zvezi z vašim drugim vprašanjem gre za kršitev ZVOP-1, ki jo lahko prijavite Informacijskemu pooblaščencu. Če so boste za to odločili, bomo sprožili ustrezne inšpekcijske postopke, za to pa seveda potrebujemo ime podjetja, ki naj bi »kupilo« bazo osebnih podatkov (e naslovov).V upanju, da smo odgovorili na vaša vprašanja, vas lepo pozdravljamo, Informacijski pooblaščenec Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav. pooblaščenka O NAS Informacijski pooblaščenec Dunajska cesta 22 1000 Ljubljana, Slovenija Zemljevid (vir: najdi.si) Telefon: 01 230 97 30 Poštni in varni e-predal: gp.ip(at)ip-rs.si Odgovorna oseba za informacije za medije: dr. Jelena Virant Burnik. Kontakt za medije: Barbara Repovš, mediji@ip-rs.si ali 01 230 97 30 Prijava kršitev (Navodila in obrazci) URADNE URE PON - PET 9.00 - 12.00 POVEZAVE Informacije javnega značaja Priročniki in smernice Obrazci Politika zasebnosti Informacije o obdelavi osebnih podatkov Izjava o dostopnosti Podpora za majhna podjetja Pravice posameznikov Prijava na prejemanje e-novic Informacijski pooblaščenec | 2026