← Slovenija

Pridobivanje EMŠO tujca iz CRP v registrskih postopkih - IPRS

Pridobivanje EMŠO tujca iz CRP v registrskih postopkih + - Opozorilo: Mnenje je bilo izdano na podlagi določb Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1, Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo), ki je z dnem

  2. 2023 prenehal veljati in ga je nadomestil nov Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2, Uradni list RS, št. 163/22), zato mnenje ni več nujno aktualno. Mnenja po ZVOP-2 so na voljo tukaj. Datum: 10.05.2016 Številka: 0712-1/2016/1032 Kategorije:EMŠO in davčna, Posredovanje OP med upravljavci, Sodni postopki, Zbirke osebnih podatkov --> Kategorije: EMŠO in davčna, Posredovanje OP med upravljavci, Sodni postopki, Zbirke osebnih podatkov Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju IP) je prejel vaš zgoraj navedeni dopis, v katerem navajate, da okrožna sodišča v Republiki Sloveniji vodijo sodne registre, ki odločajo o vpisih podatkov v sodni register (2.a člen Zakona o sodnem registru, Uradni list RS, št. 54/07 - uradno prečiščeno besedilo, 93/07, 65/08, 49/09, 82/13 - ZGD-1H in 17/15 - ZSReg). Pri odločanju o tem ali lahko oseba postane ustanovitelj ali družbenik morajo sodni registri po uradni dolžnosti preverjati obstoj omejitev, ki jih določa prvi odstavek 10.a člena Zakona o gospodarskih družbah (Uradni list RS, št. 65/09 - uradno prečiščeno besedilo, 33/11, 91/11, 100/11 - skl. US, 32/12, 57/12, 44/13 - odl. US, 82/13 in 55/15 – ZGD-1). Tako morajo sodni registri po uradni dolžnosti z zahtevo v elektronski obliki v kazenski evidenci ministrstva, pristojnega za pravosodje, opraviti poizvedbo, ali je oseba, ki želi postati ustanovitelj ali družbenik, bila pravnomočno obsojena na kazen zapora zaradi kaznivega dejanja zoper gospodarstvo, zoper delovno razmerje in socialno varnost, zoper pravni promet, zoper premoženje, zoper okolje, prostor in naravne dobrine (
  3. točka prvega odstavka v zvezi z desetim odstavkom 10.a člena ZGD-1). ZSReg določa, da se za tuje fizične osebe, ki v Republiki Sloveniji nimajo določenega EMŠO, v sodnem registru vodijo naslednji podatki: ime in priimek ter davčna številka (
  4. točka prvega odstavka 2.b člena ZSReg), Kazenska evidenca pa deluje po principu drugega enoličnega identifikatorja fizičnih oseb, in sicer uporablja EMŠO, saj se vsaki tuji obsojeni fizični osebi, pred vpisom v Kazensko evidenco določi EMŠO, če tega še nima. Tako prihaja do problemov, ko mora sodni register po uradni dolžnosti elektronsko preveriti obstoj omejitve po 10.a členu ZGD-1 za tujo fizično osebo, pri kateri je v Kazenski evidenci vpisan EMŠO. Sodni register podatka o EMŠO takšne osebe nima, aplikacija Kazenske evidence pa potrdila za takšno osebo brez navedbe EMŠO v zahtevi za pridobitev podatkov ne izda, saj je z vidika varnosti preverjanja podatkov v Kazenski evidenci vsekakor ustrezneje, da se uporabi kombinacija imena, priimka in EMŠO kot pa kombinacija imena, priimka in rojstnega datuma. Tuji fizični osebi, ki ji upravljavec Centralnega registra prebivalstva določi EMŠO, ji ga vpiše tudi v ta register. Sodišča imajo dostop do elektronskega vpogleda v Centralni register prebivalstva, kjer so kot iskalni kriteriji možni EMŠO, davčna številka in kombinacija osebnih podatkov (ime, priimek, datum rojstva, naslov). Glede na možne iskalne kriterije po Centralnem registru prebivalstva in podatke o tujih fizičnih osebah, s katerimi sodni register razpolaga, bi iskanje EMŠO tuje fizične osebe potekalo z uporabo iskalnih kriterijev, »ime, priimek, datum rojstva«. Na podlagi vsega zgoraj navedenega vas zanima, ali lahko zaposleni na sodnem registru manjkajoči podatek o EMŠO tuje fizične osebe pridobijo sami iz Centralnega registra prebivalstva, da lahko nato s tem podatkom opravijo poizvedbo v Kazenski evidenci, ki jo nalaga 10.a člen ZGD-
  5. ****Ker lahko avtentično razlago posameznih določb zakona daje le Državni zbor, neobvezno pa predlagatelj zakona, vam na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali ter na podlagi
  6. točke prvega odstavka
  7. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/2007-UPB1; v nadaljevanju: ZVOP-1) in
  8. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/2005 in 51/2007–ZUstS-A; v nadaljevanju: ZInfP) posredujemo naše neobvezujoče mnenje v zvezi z vašim vprašanjem.IP meni, da zaposleni na sodiščih v postopkih odločanja o vpisu v sodni register na podlagi
  9. člena Zakona o sodiščih lahko za namene poizvedbe, ki jim jo nalaga 10.a člen ZGD-1, iz Centralnega registra prebivalstva sami pridobijo EMŠO tudi za vse tiste tuje fizične osebe, ki želijo v Republiki Sloveniji postati ustanovitelji ali družbeniki poslovnih subjektov.O b r a z l o ž i t e v:Splošna pravna podlaga za dopustno obdelavo osebnih podatkov je navedena v prvem odstavku
  10. člena ZVOP-1 in določa, da se osebni podatki lahko obdelujejo le, če obdelavo osebnih podatkov in osebne podatke, ki se obdelujejo, določa zakon ali če je za obdelavo določenih osebnih podatkov podana osebna privolitev posameznika. Naslednji odstavek istega člena nadalje določa, da mora biti namen obdelave določen v zakonu, v primeru obdelave na podlagi osebne privolitve posameznika pa mora biti posameznik predhodno pisno ali na drug ustrezen način seznanjen z namenom obdelave osebnih podatkov. Po določbi
  11. člena ZVOP-1 se osebni podatki lahko zbirajo le za določene in zakonite namene ter se ne smejo nadalje obdelovati tako, da bi bila njihova obdelava v neskladju s temi nameni, če zakon ne določa drugače.Pravne podlage v javnem sektorju (kamor sodijo tudi sodišča) so podrobneje navedene v
  12. členu ZVOP-1, kjer je v prvem odstavku določeno, da se osebni podatki v javnem sektorju lahko obdelujejo, če obdelavo osebnih podatkov in osebne podatke, ki se obdelujejo, določa zakon. Z zakonom se lahko določi, da se določeni osebni podatki obdelujejo le na podlagi osebne privolitve posameznika. V primeru obdelave osebnih podatkov za namene vodenja in odločanja v pravnih postopkih, pride v poštev še določba četrtega odstavka
  13. člena ZVOP-1, ki določa, da se lahko ne glede na prvi odstavek tega člena v javnem sektorju izjemoma obdelujejo tudi tisti osebni podatki, ki so nujni za izvrševanje zakonitih pristojnosti, nalog ali obveznosti javnega sektorja, če se s to obdelavo ne poseže v upravičen interes posameznika, na katerega se osebni podatki nanašajo.Obdelava osebnih podatkov je v
  14. točki
  15. člena ZVOP-1 definirana kot kakršnokoli delovanje ali niz delovanj, ki se izvaja v zvezi z osebnimi podatki, ki so avtomatizirano obdelani, ali ki so pri ročni obdelavi del zbirke osebnih podatkov, ali so namenjeni vključitvi v zbirko osebnih podatkov, zlasti zbiranje, pridobivanje, vpis, urejanje, shranjevanje, prilagajanje ali spreminjanje, priklicanje, vpogled, uporaba, razkritje s prenosom, sporočanje, širjenje ali drugo dajanje na razpolago, razvrstitev ali povezovanje, blokiranje, anonimiziranje, izbris ali uničenje; obdelava je lahko ročna ali avtomatizirana (sredstva obdelave).Iz zgoraj citiranih določb 8.,
  16. in
  17. člena ZVOP-1 izhaja, da je obdelava osebnih podatkov v javnem sektorju dopustna, če tako določa zakon, ki ureja posamezno področje, pri čemer morajo biti v zakonu navedeni tudi vrste osebnih podatkov, ki se obdelujejo, ter nameni zbiranja oz. obdelave osebnih podatkov. Kot neposredna zakonska podlaga za obdelavo osebnih podatkov se v javnem sektorju šteje tudi določba četrtega odstavka
  18. člena ZVOP-1, seveda le v primeru, kadar so izpolnjeni pogoji, ki jih vsebuje navedena določba.***Kot izhaja iz vašega zgoraj navedenega dopisa, naj bi sodišča podatek o EMŠO tuje fizične osebe iz Centralnega registra prebivalstva (v nadaljevanju:CRP) pridobivala z namenom, da bi lahko nato s tem podatkom v postopku ustanavljanja družb opravile poizvedbo v Kazenski evidenci, ki jo nalaga 10.a člen ZGD-
  19. To pomeni, da gre v zadevi za zbiranje oz. obdelavo osebnih podatkov, ki so potrebni za ugotovitev ali presojo dejstev, ki so pomembna za odločanje v pravnem postopku ustanavljanja in registracije družb. Kadar se osebni podatki v javnem sektorju zbirajo oz. obdelujejo za namene presoje dejstev, ki so pomembna za odločanje v pravnem postopku, se obdelava osebnih podatkov šteje za zakonito, če se osebni podatki zbirajo in uporabljajo skladno s pravili, ki jih za določen pravni postopek določajo procesni in materialni zakoni, ki določajo pravila vodenja pravnega postopka. V obravnavanem primeru zbiranja in obdelovanja osebnih podatkov, ki so potrebni za ugotovitev ali presojo dejstev, ki so pomembna za odločanje v pravnem postopku ustanavljanja in registracije družb, je tako treba pravno podlago za obdelavo osebnih podatkov za te namene presojati z vidika zakonov, ki urejajo to področje, torej z vidika določb ZSReg in ZGD-
  20. V primeru, ko pravni postopek vodi sodišče, je kot neposredno pravno podlago za obdelavo osebnih podatkov možno uporabiti tudi določbe
  21. člena Zakona o sodiščih (Uradni list RS, št. 94/07-UPB4, s sprem., v nadaljevanju ZS), ki se štejejo kot neke vrste »generalno pooblastilo«, s katerim se sodišča pooblašča za zbiranje osebnih podatkov, ki jih sodišče potrebuje za ugotovitev ali presojo dejstev za odločanje v postopkih iz svoje pristojnosti. Poleg tega je treba v zvezi s pridobivanjem oz. posredovanjem osebnih podatkov, ki so potrebni za odločanje v pravnem postopku, upoštevati še eventualne posebne pogoje, ki so lahko glede posredovanja osebnih podatkov predpisani v zakonu, ki določa vzpostavitev in namene obdelave osebnih podatkov v določeni zbirki. ***IP v zvezi s pridobivanjem osebnih podatkov iz CRP uvodoma ugotavlja, da je namen CRP določen v
  22. členu Zakona o centralnem registru prebivalstva (Uradni list RS. št. 72/06-UPB1, v nadaljevanju ZCRP), ki določa, da se v CRP podatki o prebivalstvu centralno zbirajo, obdelujejo, hranijo in uporabljajo z namenom spremljati stanje in gibanje prebivalstva za potrebe državnih organov in drugih uporabnikov, ki jih potrebujejo za opravljanje predpisanih nalog oziroma za vodenje zbirk podatkov o posameznikih ter za namene izvajanja statističnih, socioekonomskih in drugih raziskovanj, za katere imajo zakonsko podlago. Posredovanje osebnih podatkov iz CRP uporabnikom osebnih podatkov ureja
  23. člen ZCRP, ki pa ne določa nobenih posebnih pogojev, pod katerimi so osebni podatki lahko posredujejo uporabnikom, ki so za pridobivanje osebnih podatkov pooblaščeni z zakonom ali osebno privolitvijo posameznika, na katerega se osebni podatki nanašajo.Kot izhaja iz desetega odstavka 10.a člena ZGD-1, morajo registrski organi, določeni s tem zakonom, in notarji po uradni dolžnosti z zahtevo v elektronski obliki v kazenski evidenci ministrstva, pristojnega za pravosodje, v evidenci Inšpektorata Republike Slovenije za delo in v evidenci Finančne uprave Republike Slovenije preveriti, ali za vpis v sodni register ali v Poslovni register Slovenije obstaja omejitev iz
  24. in
  25. točke prvega odstavka tega člena. Citirana določba daje registrskim organom in notarjem neposredno zakonsko podlago za pridobivanje podatkov o določenih kaznivih dejanjih oziroma določenih prekrških iz Kazenske evidence podatkov Ministrstva za pravosodje in iz Evidence o pravnomočnih odločbah o prekršku, ki jo vodita Inšpektorat Republike Slovenije za delo in Finančna uprava Republike Slovenije, pri čemer pa jim citirana določba ne daje zakonske podlage tudi za pridobivanje osebnih podatkov iz CRP, kar velja tudi za ostale določbe ZGD-1.Vsebino ter vodenje Sodnega registra, ki pomeni odločanje o vpisih podatkov v Sodni register, ureja ZSReg. Kot izhaja iz
  26. točke tretjega odstavka 1.a člena ZSReg, se kot "Enotna identifikacijska številka" po tem zakonu za fizične osebe, ki so vpisane v CRP in imajo v Republiki Sloveniji stalno ali začasno prebivališče, šteje EMŠO, za druge fizične osebe pa se po
  27. točki istega odstavka kot "Enotna identifikacijska številka" šteje davčna številka. Kot "Matična evidenca identifikacijskih podatkov" se za tiste fizične osebe, ki so vpisane v CRP in imajo v Republiki Sloveniji stalno ali začasno prebivališče, po četrtem odstavku 1.a člena ZSReg šteje CRP, za druge fizične osebe pa davčni register.Zgoraj citirane določbe 1.a. člena ZSReg dajejo sodišču, ki odloča o vpisih podatkov v Sodni register, neposredno zakonsko podlago za obdelavo EMŠO o vseh tistih fizičnih oseba, ki želijo v Republiki Sloveniji postati ustanovitelji ali družbeniki poslovnih subjektov in so vpisane v CRP in imajo ob tem v Republiki Sloveniji tudi stalno ali začasno prebivališče. Pridobivanje njihovih EMŠO iz CRP in uporaba teh podatkov za opravljanje poizvedb, ki jih registrskim organom nalaga 10.a člen ZGD-1, z vidika določb ZVOP-1 zato ni sporna, ne glede na to, da gre za tuje fizične osebe.Nasprotno pa IP meni, da se določbe 1.a člena ZSReg ne morejo šteti kot zakonska podlaga, ki bi registrski organ pooblaščala, da za namene registrskega postopka iz CRP pridobiva tudi EMŠO za tiste fizične osebe, ki sicer so vpisane v CRP, vendar pa v Republiki Sloveniji nimajo stalnega ali začasnega prebivališča. Po določbah
  28. točke tretjega odstavka 1.a člena ZSReg se namreč za te osebe kot "Enotna identifikacijska številka" šteje davčna številka, kot matična evidenca identifikacijskih podatkov pa se za te osebe po
  29. točki istega odstavka šteje Davčni register. Ne glede na to, da ZSReg sodiščem po mnenju IP ne daje zakonske podlage za pridobivanje EMŠO iz CRP za tiste fizične osebe, ki sicer so vpisane v CRP, vendar pa v Republiki Sloveniji nimajo stalnega ali začasnega prebivališča, pa lahko, ko že rečeno, takšne podatke sodišča pridobijo na podlagi
  30. člena ZS. Tretji odstavek
  31. člena ZS namreč določa, da upravljavci podatkov ali zbirk podatkov, ki jih sodišče potrebuje za ugotovitev ali presojo dejstev za odločanje v postopkih iz svoje pristojnosti, morajo posredovati zahtevane podatke sodiščem brezplačno in nemudoma, najpozneje pa v osmih dneh. Če se ti podatki v javnem sektorju ali osebah javnega prava obdelujejo v informatizirani obliki in je zagotovljena tehnična izvedljivost neposrednega elektronskega dostopa do njih, imajo sodišča pravico do neposrednega in brezplačnega elektronskega dostopa, ki ga vključno z omogočanjem ustreznega prenosa podatkov zagotovi upravljavec evidenc, registrov ali javnih knjig. Sodišče lahko te podatke iz zbirk pregleduje, jih kopira, prepiše ali izpiše ter naprej obdeluje v postopkih, v katerih izpolnjuje svoje zakonsko določene naloge in pristojnosti. Sodnik ali po pooblastilu sodnika ali predsednika sodišča javni uslužbenec sodišča v zahtevi za predložitev podatkov ali ob neposrednem dostopu do podatkov iz prejšnjega odstavka navede, katere podatke zahteva, namen njihove obdelave oziroma pravno podlago, osebno ime in rojstni datum ali enotno matično številko (EMŠO) ali pa naslov prebivališča stranke ali drugih oseb, katerih podatke sodišče zahteva, ter enoznačno številko zadeve sodišča, po potrebi pa tudi primeren rok, v katerem naj bi bili zahtevani podatki predloženi sodišču. Glede na to, da se citirane določbe
  32. člena ZS štejejo kot neke vrste »generalno pooblastilo«, s katerim se sodišča pooblašča za zbiranje vseh tistih osebnih podatkov, ki jih sodišče potrebuje za ugotovitev ali presojo dejstev za odločanje v postopkih iz svoje pristojnosti, IP meni, da lahko sodišča na podlagi
  33. člena ZS v postopkih odločanja o vpisu v sodni register za namene poizvedbe, ki jim jo nalaga 10.a člen ZGD-1, iz CRP pridobijo EMŠO za vse fizične osebe, ki želijo v Republiki Sloveniji postati ustanovitelji ali družbeniki poslovnih subjektov in so vpisane v CRP, in sicer ne glede na to, ali imajo v Republiki Sloveniji prijavljeno stalno ali začasno prebivališče. Prijazen pozdrav,Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,informacijska pooblaščenkaPripravil:Jože Bogataj, namestnik informacijske pooblaščenke O NAS Informacijski pooblaščenec Dunajska cesta 22 1000 Ljubljana, Slovenija Zemljevid (vir: najdi.si) Telefon: 01 230 97 30 Poštni in varni e-predal: gp.ip(at)ip-rs.si Odgovorna oseba za informacije za medije: dr. Jelena Virant Burnik. Kontakt za medije: Barbara Repovš, mediji@ip-rs.si ali 01 230 97 30 Prijava kršitev (Navodila in obrazci) URADNE URE PON - PET 9.00 - 12.00 POVEZAVE Informacije javnega značaja Priročniki in smernice Obrazci Politika zasebnosti Informacije o obdelavi osebnih podatkov Izjava o dostopnosti Podpora za majhna podjetja Pravice posameznikov Prijava na prejemanje e-novic Informacijski pooblaščenec | 2026

🔗 Na uradni vir

Razlaga UI na podlagi uradnega besedila zakona. Okvirna, ne nadomešča pravnega nasveta.