Pridobivanje FB fotografij in mnenj sosedov v postopku pred CSD + - Opozorilo: Mnenje je bilo izdano na podlagi določb Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1, Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo), ki je z dnem
- 2023 prenehal veljati in ga je nadomestil nov Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2, Uradni list RS, št. 163/22), zato mnenje ni več nujno aktualno. Mnenja po ZVOP-2 so na voljo tukaj. Datum: 11.12.2012 Številka: 0000 Kategorije:Svetovni splet --> Kategorije: Svetovni splet Prejeli smo vašo elektronsko pošto, v kateri nas sprašujete, ali lahko pristojni center za socialno delo (CSD) v postopku uveljavljanja pravice staršev do znižanja plačila za programe vrtcev in pravice pridobitve otroškega dodatka obdeluje podatke iz Facebook profila upravičencev. CSD Ptuj je namreč od vlagateljic, ki so navedle, da so samohranilke oz. živijo same z otroki, zahteval, da dve priči potrdita, da res ne živijo s partnerjem. Potem še vedno niso izdali odločbe, ampak so še enkrat pozvali vlagateljice, da se oglasijo pri njih. Tam so imeli natisnjene slike iz njihovih Facebook profilov ter so navedli, da so jim slike posredovali različni prijavitelji, ki so navajali, da navedbe prosilk niso resnične. Domnevate, da sami pregledujejo Facebook in tiskajo slike vlagateljic in da skušajo omejiti število upravičencev tako, da navajajo, da so prejeli anonimne prijave. Na vsak način skušajo dobiti odgovor, da vlagateljica ne živi sama – če namreč to vlagateljica po razgovoru zanika, sprašujejo o tem njene sosede in zaposlene v vrtcu. Zanima vas, ali lahko ugotovimo, ali je ravnanje CSD Ptuj korektno. Ker lahko avtentično razlago posameznih določb zakona daje le Državni zbor, neobvezno pa predlagatelj zakona, vam na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, v nadaljevanju na podlagi
- točke prvega odstavka
- člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Ur. l. RS, št. 94/07 uradno prečiščeno besedilo, v nadaljevanju ZVOP-1) ter
- člena Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05, v nadaljevanju ZInfP) posredujemo naše neobvezno mnenje v zvezi z vašimi vprašanji. CSD ima pravno podlago, da v postopkih uveljavljanja pravice do znižanja plačila za programe vrtcev in pravice do otroškega dodatka obdeluje tiste osebne podatke, ki so relevantni za izdajo odločbe. Pri tem mora ugotoviti resnično dejansko stanje in torej tudi preveriti, ali vlagateljica živi v zunajzakonski skupnosti ali šteje za samsko osebo. Pri tem lahko relevantne podatke pridobiva neposredno od vlagateljice ali iz zbirk podatkov pooblaščenih organov in organizacij, ki so naštete v ZUPJS. Prav tako lahko podatke pridobiva z ogledom spletnih strani – tudi javno dostopnega profila vlagateljice. Pooblaščenec pri tem šteje, da objava fotografij na lastnem Facebook profilu na način, da so dostopne širši javnosti oziroma da dostop do njih po volji posameznika ni omejen, pomeni privolitev v to, da do njih dostopa kdorkoli (torej tudi državni organi). Zato Pooblaščenec meni, da CSD v opisanih primerih ravna korektno in skladno z zakonom (ZUPJS, ZUP in ZVOP-1). O b r a z l o ž i t e v: Pravne podlage za obdelavo osebnih podatkov v javnem sektorju so natančneje določene v
- členu ZVOP-
- Navedeni člen v prvem odstavku med drugim tudi določa, da se osebni podatki v javnem sektorju lahko obdelujejo le, če obdelavo osebnih podatkov in osebne podatke, ki se obdelujejo, določa zakon. Z zakonom pa se lahko določi, da se določeni osebni podatki obdelujejo le na podlagi osebne privolitve posameznika. Zakonsko pravno podlago v smislu navedenih določb ZVOP-1 predstavlja glede postopka uveljavljanja pravice staršev do znižanja plačila za programe vrtcev Zakon o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (Ur. l. RS, št. 62/10, 40/11, v nadaljevanju ZUPJS) glede postopka uveljavljanje pravice do otroškega dodatka pa poleg ZUPJS Zakon o starševskem varstvu in družinskih prejemkih (Ur. l. RS, št. 97/01, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZSDP). Glede na določbe
- člena ZUPJS se pravica iz javnih sredstev (do subvencioniranja vrtca oz. do otroškega dodatka) dodeli, kadar dohodek osebe ne dosega meje dohodkov, ki jo za posamezno pravico iz javnih sredstev določa ta zakon, in kadar so izpolnjeni tudi drugi pogoji, ki jih določajo predpisi, ki urejajo posamezno pravico. Pri uveljavljanju pravic iz javnih sredstev se glede na
- člen ZUPJS pri ugotavljanju materialnega položaja upoštevajo s tem zakonom določene osebe, njihov dohodek in premoženje. Poleg vlagatelja se pri ugotavljanju materialnega položaja upošteva tudi zakonec oziroma oseba, s katero vlagatelj živi v zunajzakonski skupnosti, ki je po predpisu, ki ureja zakonsko zvezo in družinska razmerja, v pravnih posledicah izenačena z zakonsko zvezo oziroma oseba, s katero vlagatelj živi v registrirani istospolni partnerski skupnosti. Pri tem se domneva, da med dvema osebama, ki nista sklenili zakonske zveze, obstaja zunajzakonska skupnost, ne glede na njen čas trajanja, če se jima je rodil skupni otrok ali sta posvojili otroka in ne gre za enostarševsko družino, in ni razlogov, zaradi katerih bi bila zakonska skupnost neveljavna. Vendar pa se lahko izpodbija zakonsko domnevo obstoja zunajzakonske skupnosti, tako da se dokaže, da oseba ne živi v zunajzakonski skupnosti. V tem primeru mora CSD sam rešiti predhodno vprašanje obstoja zunajzakonske skupnosti. Glede na navedeno ima torej CSD nedvomno pravno podlago, da v postopku odločanja o pravici do znižanja plačila za programe vrtcev oz. do otroškega dodatka preverja, ali vlagateljica živi v zunajzakonski skupnosti. V skladu s prvim odstavkom
- člena ZUPJS se podatki za osebe po tem zakonu zbirajo neposredno od osebe oziroma njenega zakonitega zastopnika ter, po uradni dolžnosti, iz zbirk podatkov, ki jih v Republiki Sloveniji vodijo za to pooblaščeni organi in organizacije. Oseba oziroma njen zakoniti zastopnik je CSD dolžan dati vse podatke, o katerih pooblaščeni organi in organizacije ne vodijo zbirke podatkov. CSD torej lahko pridobiva podatke, ki jih potrebuje za izdajo odločbe, bodisi od vlagateljice bodisi iz zbirk podatkov pooblaščenih organov in organizacij, ki so naštete v drugem odstavku istega člena ZUPJS. Iz vašega dopisa sklepamo, da gre v konkretnem primeru za fotografije, ki so jih vlagateljice prostovoljno objavile na svojih profilih. Socialno omrežje Facebook omogoča, da pri objavi fotografij na svojem profilu posameznik izbere, ali bodo le-te vidne vsem ali le njegovim »prijateljem« oz. celo le nekaterim prijateljem. Posledično je mogoče šteti, da nekdo, ki omogoča prosto dostopnost svojih fotografij celotni javnosti, s tem tudi privoli v to, da si vsi (tudi državni organi) te fotografije pogledajo. Pri tem je treba upoštevati tudi, da CSD glede na prvi odstavek
- člena ZUPJS odloča o pravicah iz javnih sredstev po zakonu o splošnem upravnem postopku, če posamezna vprašanja v tem zakonu niso drugače urejena. Zakon o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 80/99 s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZUP) kot eno temeljnih načel upravnega postopka v
- členu določa načelo materialne resnice. V skladu s tem členom je treba v upravnem postopku ugotoviti resnično dejansko stanje in v ta namen ugotoviti vsa dejstva, ki so pomembna za zakonito in pravilno odločbo. Na podlagi verjetno izkazanih dejstev lahko organ odloči le v primeru, da tako določa zakon. CSD je torej dolžan v vsakem postopku, ki ga vodi ugotoviti resnično dejansko stanje – torej preveriti vsa dejstva, na podlagi katerih bo izdal odločbo. Če torej CSD dobi indic, da so navedbe vlagateljice neresnične in da dejansko vlagateljica živi v skupnosti s partnerjem, je dolžan ta indic preveriti. Skladno z določbami
- člena ZUP je ena izmed metod ugotavljanja dejanskega stanja tudi ogled. Ogled se opravi, kadar je za ugotovitev kakšnega dejstva ali za razjasnitev bistvenih okoliščin potrebno, da si stvar neposredno ogleda uradna oseba, ki vodi postopek. Nedvomno v tovrsten ogled sodi tudi ogled spletne strani ali javno dostopnega profila socialnega omrežja (torej tudi Facebook profila). Glede na
- člen ZUPJS lahko CSD opravi ogled tudi nenapovedano. To pomeni, da lahko ob upoštevanju vsega navedenega CSD z namenom ugotavljanja dejstev, pomembnih za izdajo odločbe (torej tudi dejstva, ali vlagateljica živi s partnerjem ali ne), opravi ogled javno dostopnega Facebook profila vlagateljice. Če je vlagateljica na svojem profilu javno objavila fotografije, sodijo tudi te v še dopusten obseg ogleda. Drugače pa bi bilo, če bi vlagateljica profil zaprla za javnost in bi CSD do teh podatkov prišel na nedopusten način. Glede samega dela CSD in spornosti postopkov kot takih pa Pooblaščenec pojasnjuje, da glede na
- člen ZUPJS inšpekcijski nadzor nad delom CSD izvaja Socialna inšpekcija, ki deluje v okviru inšpektorata za delo. Inšpekcijski nadzor obsega nadzor zakonitostjo dodeljevanja javnih sredstev, strokovnostjo in kakovostjo dela, vodenjem dokumentacije in poročanjem, ustreznostjo strokovnih postopkov ter ugotovljenim dejanskim stanjem. Hkrati pa je zoper odločbo CSD možna tudi pritožba, o kateri glede na
- člen ZUPJS odloča Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve (MDDSZ). Tako lahko vlagateljica, ki meni, da postopek ni bil izveden strokovno oz. korektno, lahko poda prijavo pri Socialni inšpekciji. Prav tako pa lahko, če se ne strinja z odločbo CSD, poda pritožbo na MDDSZ. S spoštovanjem, Informacijski pooblaščenec: Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav., pooblaščenka O NAS Informacijski pooblaščenec Dunajska cesta 22 1000 Ljubljana, Slovenija Zemljevid (vir: najdi.si) Telefon: 01 230 97 30 Poštni in varni e-predal: gp.ip(at)ip-rs.si Odgovorna oseba za informacije za medije: dr. Jelena Virant Burnik. Kontakt za medije: Barbara Repovš, mediji@ip-rs.si ali 01 230 97 30 Prijava kršitev (Navodila in obrazci) URADNE URE PON - PET 9.00 - 12.00 POVEZAVE Informacije javnega značaja Priročniki in smernice Obrazci Politika zasebnosti Informacije o obdelavi osebnih podatkov Izjava o dostopnosti Podpora za majhna podjetja Pravice posameznikov Prijava na prejemanje e-novic Informacijski pooblaščenec | 2026