← Slovenija

Pridobivanje fotografij voznikov za prekrškovni postopek - IPRS

Pridobivanje fotografij voznikov za prekrškovni postopek + - Opozorilo: Mnenje je bilo izdano na podlagi določb Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1, Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo), ki je z dnem

  2. 2023 prenehal veljati in ga je nadomestil nov Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2, Uradni list RS, št. 163/22), zato mnenje ni več nujno aktualno. Mnenja po ZVOP-2 so na voljo tukaj. Datum: 19.05.2015 Številka: 0712-1/2015/1407 Kategorije:Moderne tehnologije --> Kategorije: Moderne tehnologije Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju IP) je prejel zaprosilo za mnenje, v katerem je bilo navedeno, sledeče dejansko stanje. Kršitelj stori prekršek s tem, da prekorači najvišjo dovoljeno hitrost vožnje. Prekršek je ugotovljen (fotografiran) z radarskim merilnikom hitrosti brez prisotnosti policijske patrulje. V skladu s prvim odstavkom
  3. člena Zakona o pravilih cestnega prometa (Uradni list RS, št. 109/10 in 57/12, v nadaljevanju ZPrCP) se v primeru, ko je prekršek zoper varnost cestnega prometa storjen z vozilom, pa ni mogoče ugotoviti, kdo je storilec, za prekršek kaznuje lastnik oziroma imetnik pravice uporabe vozila, razen če dokaže, da prekrška ni storil. Kršitelju je na tej podlagi poslan plačilni nalog na podlagi petega odstavka
  4. člena Zakona o prekrških (Uradni list RS, št. 29/11 – UPB8, v nadaljevanju ZP-1). Kršitelj poda zahtevo za sodno varstvo, kateri priloži dokazila, da prekrška ni storil, v zahtevi za sodno varstvo pa navede, da vozilo uporabljajo družinski člani oziroma da vozilo uporablja žena, sin… Zanima vas, ali je pooblaščena uradna oseba prekrškovnega organa na podlagi prvega odstavka
  5. člena ZP-1 pooblaščena, da zaradi ugotovitve kršitelja (primerjava fotografij) in izvedbe postopka o prekršku opravi vpogled v fotografije ožjih družinskih članov v registru prebivalstva (pregled slik iz identifikacijskih dokumentov).V nadaljevanju vam na podlagi predstavljenega dejanskega stanja in na podlagi
  6. točke prvega odstavka
  7. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07 – UPB1, v nadaljevanju ZVOP-1) ter
  8. člena Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/2007-ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), posredujemo naše neobvezujoče mnenje v zvezi z vašim vprašanjem.Prekrškovni organ sme na podlagi četrtega odstavka
  9. člena ZP-1 od upravljavca osebnih podatkov pridobiti fotografijo posameznika, če jo potrebuje za (1.) ugotovitev dejstev v zvezi s postopkom o cestnoprometnem prekršku (odkritjem storilca), pod nadaljnjim pogojem, da kršitelj s pravnim sredstvom, vloženim zoper odločitev prekrškovnega organa (2.) dokazuje, da tega prekrška ni storil (prvi odstavek
  10. člena ZPrCP), zahtevati pa se smejo (3.) samo fotografije tistih posameznikov, ki so v zvezi z navedbami iz pravnega sredstva, nikakor pa ne celotna zbirka fotografij. Pri izvajanju dokazil je torej treba ravnati v skladu z načelom sorazmernosti. Če iz fotografije kršitve npr. izhaja dejstvo, da je na fotografiji moški, ni nobene potrebe po preverjanju fotografij žene/partnerke/hčere/matere… kršitelja ipd.Osebni podatek je skladno s
  11. točko
  12. člena ZVOP-1 katerikoli podatek, ki se nanaša na posameznika, ne glede na obliko v kateri je izražen, pri čemer je posameznik določena ali določljiva oseba, na katero se nanaša osebni podatek; fizična oseba je določljiva, če se jo lahko neposredno ali posredno identificira, predvsem s sklicevanjem na identifikacijsko številko ali na enega ali več dejavnikov, ki so značilni za njeno fizično, fiziološko, duševno, ekonomsko, kulturno ali družbeno identiteto, pri čemer način identifikacije ne povzroča velikih stroškov, nesorazmerno velikega napora ali ne zahteva veliko časa. Kot je iz definicije osebnega podatka, iz
  13. točke
  14. člena ZVOP-1, razvidno, se lahko osebni podatek pojavi v katerikoli obliki, tudi v obliki fotografije posameznika. Fotografija posameznika je skupek njegovih dokaj popolnih in natančnih lastnosti, saj gre za nosilec, ki je nekakšna tehnična preslikava lastnosti posameznika na nek medij.Fotografijo posameznika vsebujejo evidence o vozniških dovoljenjih iz Zakona o voznikih (Uradni list RS, št. 109/2010), evidenca izdanih potnih listin iz Zakona o potnih listinah državljanov Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 29/11 – UPB4) in evidenca izdanih osebnih izkaznic iz Zakona o osebni izkaznici (Uradni list RS, 35/11).Osebni podatki se smejo v javnem sektorju, v katerega sodi policija, skladno z
  15. točko
  16. člena ZVOP-1 obdelovati, če obdelavo osebnih podatkov in osebne podatke, ki se obdelujejo, določa zakon. Z zakonom se lahko določi, da se določeni osebni podatki obdelujejo le na podlagi osebne privolitve posameznika.Iz vašega vprašanja je razvidno, da se podatki potrebujejo za vodenje postopka o prekršku. ZP-1 v določbi četrtega odstavka
  17. člena določa, da morajo vsi državni organi in nosilci javnih pooblastil sodišču in prekrškovnim organom v postopku o prekršku dajati potrebno pomoč in podatke brezplačno, upravljavci zbirk osebnih podatkov pa brezplačno posredovati osebne podatke, ki so potrebni za ugotovitev dejstev v zvezi s postopkom in za izvršitev sankcij.Prej navedeno pomeni, da lahko policija kot prekrškovni organ v primeru, ko fotografijo voznika ali lastnika vozila potrebuje za namene ugotavljanja dejstev v konkretnem prekrškovnem postopku, na podlagi četrtega odstavka
  18. člena ZP-1 od upravljavca osebnih podatkov pridobi tudi fotografijo posameznika. V primeru takšnega zbiranja in uporabe osebnih podatkov gre za zbiranje osebnih podatkov za določene in zakonite namene, zaradi česar takšne obdelave osebnih podatkov z vidika določb ZVOP-1 ni mogoče šteti za nezakonito.Sklepno se lahko ugotovi, da sme prekrškovni organ na podlagi četrtega odstavka
  19. člena ZP-1 od upravljavca osebnih podatkov pridobiti fotografijo posameznika, če jo potrebuje za ugotovitev dejstev v zvezi s postopkom o cestnoprometnem prekršku (odkritjem storilca), pod nadaljnjim pogojem, da kršitelj s pravnim sredstvom, vloženim zoper odločitev prekrškovnega organa, dokazuje, da tega prekrška ni storil (prvi odstavek
  20. člena ZPrCP), zahtevati pa se smejo samo fotografije tistih posameznikov, ki so v zvezi z navedbami iz pravnega sredstva, nikakor pa ne celotna zbirka fotografij. Mojca Prelesnik, univ.dipl.prav.,informacijska pooblaščenka O NAS Informacijski pooblaščenec Dunajska cesta 22 1000 Ljubljana, Slovenija Zemljevid (vir: najdi.si) Telefon: 01 230 97 30 Poštni in varni e-predal: gp.ip(at)ip-rs.si Odgovorna oseba za informacije za medije: dr. Jelena Virant Burnik. Kontakt za medije: Barbara Repovš, mediji@ip-rs.si ali 01 230 97 30 Prijava kršitev (Navodila in obrazci) URADNE URE PON - PET 9.00 - 12.00 POVEZAVE Informacije javnega značaja Priročniki in smernice Obrazci Politika zasebnosti Informacije o obdelavi osebnih podatkov Izjava o dostopnosti Podpora za majhna podjetja Pravice posameznikov Prijava na prejemanje e-novic Informacijski pooblaščenec | 2026

🔗 Na uradni vir

Razlaga UI na podlagi uradnega besedila zakona. Okvirna, ne nadomešča pravnega nasveta.