Pridobivanje in objava OP storilcev in žrtev nasilja nad ženskami in v družini - IPRS

Pridobivanje in objava OP storilcev in žrtev nasilja nad ženskami in v družini + - Opozorilo: Mnenje je bilo izdano na podlagi določb Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1, Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo), ki je z dnem

2. 2023 prenehal veljati in ga je nadomestil nov Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2, Uradni list RS, št. 163/22), zato mnenje ni več nujno aktualno. Mnenja po ZVOP-2 so na voljo tukaj. Datum: 26.09.2016 Številka: 0712-1/2016/1929 Kategorije:Društva, Občutljivi OP --> Kategorije: Društva, Občutljivi OP Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju IP) je dne
4. 2016 prejel vaše elektronsko sporočilo, v katerem navajate, da vaša nevladna organizacija pripravlja projekt na temo Nasilja nad ženskami in o nasilju v družini. Projekt je delno umetniški, delno izobraževalen. Vaš namen je, da preko spoznavanja žrtev in storilcev s pravimi imeni in priimki prikažete, da nasilje ni tako skrito. Zanima vas, na kakšen način lahko objavite ta imena in ali je možno, da ta imena pridobite preko uradnih institucij (sodišča, policija, časopisni članki, internet).Avtentično razlago posameznih določb zakona daje le Državni zbor, neobvezno pa predlagatelj zakona, zato vam na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, v nadaljevanju na podlagi
5. točke
6. odstavka
7. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07, uradno prečiščeno besedilo, v nadaljevanju ZVOP-1) ter
8. člena Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07 – ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), posredujemo naše neobvezno mnenje v zvezi z vašim vprašanjem. Pridobivanje osebnih podatkov za potrebe umetniških instalacij, ne predstavlja ustrezne zakonske podlage, na podlagi katere bi lahko pridobivali podatke o storilcih in žrtvah nasilniških kaznivih dejanj iz kazenske ali prekrškovne evidence organov.Tudi v primeru, kadar ne gre za osebne podatke iz zbirk osebnih podatkov (npr. osebni podatki iz časopisnih člankov ali spletnih strani), je treba upoštevati širši kontekst zasebnosti žrtev in storilcev, zato bi njihove osebne podatke lahko uporabili le na podlagi prostovoljne in informirane privolitve posameznika. Prav zato tudi Zakon o preprečevanju nasilja v družini še posebej ureja varstvo identitete žrtve (
9. člen) in prepoveduje posredovanje podatkov o žrtvah ali povzročiteljih nasilja, na podlagi katerih bi bilo mogoče prepoznati žrtev ali njeno družino, javnosti, razen če polnoletna žrtev s tem soglaša.IP poudarja, da je posebno pozornost in dodatno varstvo treba nameniti tistim primerom, kjer je bil storilec ali žrtev mladoletna oseba. Obrazložitev:Sistemski zakon, ki določa pravice, obveznosti, načela in ukrepe, s katerimi se preprečujejo neustavni, nezakoniti in neupravičeni posegi v zasebnost in dostojanstvo posameznika pri obdelavi osebnih podatkov, je Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1). Po določilu
10. točke prvega odstavka
11. člena ZVOP-1 je osebni podatek katerikoli podatek, ki se nanaša na posameznika, ne glede na obliko, v kateri je izražen. Posameznik je določena ali določljiva fizična oseba, na katero se nanaša osebni podatek, pri čemer je določljiva, če se jo lahko neposredno ali posredno identificira, predvsem s sklicevanjem na identifikacijsko številko, enega ali več dejavnikov, ki so značilni za njeno fizično, fiziološko, duševno, ekonomsko, kulturno ali družbeno identiteto, pri čemer način identifikacije ne povzroča velikih stroškov, nesorazmerno velikega napora ali ne zahteva veliko časa.Pravna podlaga za obdelavo osebnih podatkov v javnem sektorju, kamor sodijo državne institucije, je urejena v
12. členu ZVOP-1, ki v prvem odstavku določa, da se osebni podatki v javnem sektorju lahko obdelujejo, če obdelavo osebnih podatkov in osebne podatke, ki se obdelujejo, določa zakon. Z zakonom se lahko določi, da se določeni osebni podatki obdelujejo le na podlagi osebne privolitve posameznika.Pravna podlaga za obdelavo osebnih podatkov v zasebnem sektorju, kamor sodite sami, je urejena v
13. členu ZVOP-1, ki določa, da se osebni podatki v zasebnem sektorju lahko obdelujejo, če obdelavo osebnih podatkov in osebne podatke, ki se obdelujejo, določa zakon ali če je za obdelavo določenih osebnih podatkov podana osebna privolitev posameznika. IP pojasnjuje, da bi vam policija oz. sodišča lahko osebne podatke iz kazenskih ali prekrškovnih evidenc posredovala le, če bi za to imeli ustrezno zakonsko podlago, zbiranje osebnih podatkov za potrebe umetniških instalacij pa ne predstavlja ustrezne podlage za pridobivanje osebnih podatkov. Navedene podatke bi tako lahko pridobili le na podlagi osebne privolitve posameznega storilca ali žrtve kaznivega dejanja, vendar bi morala biti tovrstna privolitev prostovoljna in informirana (posamezniku je treba pojasniti za kakšen namen bi se osebni podatki obdelovali). V primeru, kadar ne gre za osebne podatke iz zbirk osebnih podatkov (npr. osebni podatki, ki so dostopni na spletu ali v časopisnih člankih), je treba upoštevati širši kontekst zasebnosti in tudi v takšnih primerih, bi morali za objavo oz. uporabo teh osebnih podatkov, pridobiti privolitev posameznika. Zelo pomemben vidik, ki ga morate upoštevati je še posebej varovanje identitete žrtve, ki ga prav z namenom njihove zaščite ureja Zakon o preprečevanju nasilja v družini (Uradni list RS, št. 16/08) v
14. členu, ki prepoveduje posredovanje podatkov o žrtvah ali povzročiteljih nasilja, na podlagi katerih bi bilo mogoče prepoznati žrtev ali njeno družino, javnosti. Posredovanje podatkov je dopustno le, če polnoletna žrtev s tem izrecno soglaša. Starši ali otrokov skrbnik, rejnik, posvojitelj pa so dolžni v okviru izvajanja skrbi za otroka tega varovati pred izpostavljanjem javnosti.IP ob tem opozarja, da je vselej posebno pozornost in dodatno varstvo treba nameniti tistim primerom, kadar je bila žrtev ali storilec mladoletna oseba.Prijazen pozdrav.Informacijski pooblaščenec: Mojca Prelesnik, univ.dipl.prav., pooblaščenka Pripravil: mag. Vanja Zrimšek, univ. dipl. prav., svetovalka pri Informacijskem pooblaščencu O NAS Informacijski pooblaščenec Dunajska cesta 22 1000 Ljubljana, Slovenija Zemljevid (vir: najdi.si) Telefon: 01 230 97 30 Poštni in varni e-predal: gp.ip(at)ip-rs.si Odgovorna oseba za informacije za medije: dr. Jelena Virant Burnik. Kontakt za medije: Barbara Repovš, mediji@ip-rs.si ali 01 230 97 30 Prijava kršitev (Navodila in obrazci) URADNE URE PON - PET 9.00 - 12.00 POVEZAVE Informacije javnega značaja Priročniki in smernice Obrazci Politika zasebnosti Informacije o obdelavi osebnih podatkov Izjava o dostopnosti Podpora za majhna podjetja Pravice posameznikov Prijava na prejemanje e-novic Informacijski pooblaščenec | 2026