Pridobivanje lastnih osebnih podatkov (danih za popis prebivalstva) od Statističnega urada RS - IPRS

(2002). Statistični urad vam je namreč odgovoril, da teh podatkov ne morete dobiti. Posredovali ste nam tudi njihov odgovor (»Statistični urad omogoča vpogled v natisnjene optične slike popisnih vprašalnikov za osebo, ne pa tudi v optične slike popisnih vprašalnikov o stavbah in stanovanjih, ker v obstoječem sistemu identifikacij nepremičnin ni mogoče zagotoviti dovolj zanesljivih povezav med lastnikom nepremičnine in nepremičnino. Taki vpogledi bi lahko ogrozili načelo statistične zaupnosti, ki je pravno zagotovljena vsem, ki so sodelovali v Popisu 2002«).Ker lahko avtentično razlago posameznih določb zakona daje le Državni zbor, neobvezno pa predlagatelj zakona, vam na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, v nadaljevanju na podlagi

1. točke prvega odstavka
2. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (UL RS, št. 86/04 in 113/05, v nadaljevanju ZVOP-1,) ter
3. člena Zakona o informacijskem pooblaščencu (UL RS, št. 113/05 v nadaljevanju ZInfP) posredujemo naše neobvezno mnenje v zvezi z vašimi vprašanji. Ad. 1 V uvodu vam podajamo definicijo osebnega podatka, obdelave osebnih podatkov in pravne podlage za obdelavo osebnih podatkov v javnem sektorju (Statistični urad Republike Slovenije je del pravnega sektorja).Osebni podatek je v skladu s
4. točko
5. člena ZVOP-1 katerikoli podatek, ki se nanaša na posameznika, ne glede na obliko, v kateri je izražen, pri čemer je posameznik določena ali določljiva fizična oseba, na katero se nanaša osebni podatek; fizična oseba je določljiva, če se jo lahko neposredno ali posredno identificira, predvsem s sklicevanjem na identifikacijsko številko ali na enega ali več dejavnikov, ki so značilni za njeno fizično, fiziološko, duševno, ekonomsko, kulturno ali družbeno identiteto, pri čemer način identifikacije ne povzroča velikih stroškov, nesorazmerno velikega napora ali ne zahteva veliko časa. Obdelava osebnih podatkov pomeni v skladu s
6. točko
7. člena ZVOP-1 kakršnokoli delovanje ali niz delovanj, ki se izvaja v zvezi z osebnimi podatki, … zlasti zbiranje, pridobivanje, vpogled, uporaba, razkritje s prenosom, sporočanje, širjenje ali drugo dajanje na razpolago … Pri obdelavi osebnih podatkov je potrebno upoštevati načelo sorazmernosti, ki je kot temeljno načelo, opredeljeno v
8. členu ZVOP-1, in določa, da morajo biti osebni podatki, ki se obdelujejo, ustrezni in po obsegu primerni glede na namene, za katere se zbirajo in nadalje obdelujejo. Splošna opredelitev obdelave osebnih podatkov je podana v
9. členu ZVOP-
10. Osebni podatki se lahko obdelujejo le, če obdelavo osebnih podatkov in osebne podatke, ki se obdelujejo, določa zakon ali če je za obdelavo določenih osebnih podatkov podana osebna privolitev posameznika. Pravno podlago za obdelavo osebnih podatkov v javnem sektorju pa navaja
11. člen ZVOP-1: »osebni podatki v javnem sektorju se lahko obdelujejo, če obdelavo osebnih podatkov in osebne podatke, ki se obdelujejo, določa zakon. Z zakonom se lahko določi, da se določeni osebni podatki obdelujejo le na podlagi osebne privolitve posameznika«. Ad2) V dopisu ste napisali, da želite podatke o hiši, ki ste jih Statističnemu uradu Republike Slovenije (v nadaljevanju SURS) posredovali v okviru popisa prebivalstva, gospodinjstev in stanovanj leta
12. Priprave, organizacijo in izvajanje popisa prebivalstva, gospodinjstev in stanovanj v Republiki Sloveniji leta 2002, določitev organov, pristojnih za izvedbo popisa, ureditev pravic in obveznosti udeležencev popisa, varstvo osebnih podatkov, zbranih s popisom, objavljanje rezultatov popisa in financiranje popisa sta uredila Zakon o popisu prebivalstva, gospodinjstev in stanovanj v Republiki Sloveniji leta 2001 (Ur. l. RS, št. 66/2000, v nadaljevanju ZPPG01) in Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o popisu prebivalstva, gospodinjstev in stanovanj v Republiki Sloveniji (Ur. l. RS, št. 26/2001, v nadaljevanju ZPPG01-A).S popisom so se za stanovanja (
13. člen ZPPG01 in
14. člen ZPPG01-A) zbrali podatki o: – vrsti in uporabi stanovanja, – lastništvu stanovanja, – površini stanovanja, številu sob in številu sob za opravljanje dejavnosti, – opremljenosti stanovanja s kuhinjo ter njeno površino, kopalnico in straniščem, – drugih prostorih v sklopu stanovanja, – številu oseb v stanovanju, – številu gospodinjstev v stanovanju, – letu zadnje prenove stanovanja, – napeljavah, – načinih in virih ogrevanja, – legi stanovanja v stavbi, – številki stanovanja v stavbi.Za stavbe so bili v popisu zbrani naslednji podatki (
15. člen ZPPG01 in
16. člen ZPPG01-A): – vrsti stavbe, – številu nadstropij v stavbi, – materialu nosilne konstrukcije, – letu zgraditve stavbe, – vrsti kritine stavbe in letu zadnje menjave kritine, – napeljavah, – načinih in virih ogrevanja, – številu stanovanj v stavbi.Podatki o samih stanovanjih in stavbah ne posegajo v zasebnost in kot taki ne predstavljajo osebnih podatkov. Popolnoma drugačna je situacija, kadar so združeni z določeno ali določljivo fizično osebo; takrat postanejo omenjeni podatki osebni podatki, saj je podatek o lastništvu oziroma lastniku nedvomno podatek, na podlagi katerega je posameznika mogoče določiti. Zato se tudi podatki o stanovanju in stavbi, ki so bili zbrani s popisom, štejejo med vaše osebne podatke. ZPPG01 v
17. členu določa, da SURS in drugi izvajalci, ki v okviru popisa zbirajo, obdelujejo, shranjujejo in posredujejo podatke, ki se nanašajo na določenega ali določljivega posameznika, sprejmejo in zagotovijo izvajanje organizacijskih in logičnih tehničnih postopkov ter ukrepov za zavarovanje podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov. Isti zakon v
18. členu navaja, da se varstvo podatkov, zbranih s popisom, ki se nanašajo na določenega ali določljivega posameznika, zagotavlja v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov.
19. in
20. ZPPG01 člen torej napotujeta na določbe ZVOP-1.
21. člen ZVOP-1, ki opredeljuje pravico posameznika do seznanitve z lastnimi osebnimi podatki, med drugim določa, da mora upravljavec osebnih podatkov (SURS) posamezniku na njegovo zahtevo:
22. omogočiti vpogled v katalog zbirke osebnih podatkov,
23. potrditi, ali se podatki v zvezi z njim obdelujejo ali ne, in mu omogočiti vpogled v osebne podatke, ki so vsebovani v zbirki osebnih podatkov in se nanašajo nanj, ter njihovo prepisovanje ali kopiranje,
24. posredovati izpis osebnih podatkov, ki so vsebovani v zbirki osebnih podatkov in se nanašajo nanj,
25. posredovati seznam uporabnikov, katerim so bili posredovani osebni podatki, kdaj, na kakšni podlagi in za kakšen namen,
26. dati informacijo o virih, na katerih temeljijo zapisi, ki jih o posamezniku vsebuje zbirka osebnih podatkov, in o metodi obdelave; ¬
27. dati informacije o namenu obdelave in vrsti osebnih podatkov, ki se obdelujejo, ter vsa potrebna pojasnila v zvezi s tem;
28. pojasniti tehnične oziroma logično-tehnične postopke odločanja, če izvaja avtomatizirano odločanje z obdelavo osebnih podatkov posameznika. Postopek seznanitve je določen v
29. členu ZVOP-1:

(1)Zahteva iz

1. člena se vloži pisno ali ustno na zapisnik pri upravljavcu osebnih podatkov. Zahteva se lahko vloži enkrat na tri mesece, glede obdelave osebnih podatkov po določbah
2. poglavja VI. dela ZVOP-1 pa enkrat na mesec.

(2)Upravljavec osebnih podatkov mora posamezniku omogočiti vpogled, prepis, kopiranje in potrdilo po

1. in
2. točki prvega odstavka
3. člena najkasneje v 15 dneh od dneva, ko je prejel zahtevo, ali ga v istem roku pisno obvestiti o razlogih, zaradi katerih vpogleda, prepisa, kopiranja ali izdaje potrdila ne bo omogočil.

(3)Izpis iz

1. točke, seznam iz
2. točke, informacije iz
3. in
4. točke ter pojasnilo iz
5. točke prvega odstavka
6. člena mora upravljavec osebnih podatkov posredovati posamezniku v 30 dneh od dneva, ko je prejel zahtevo, ali ga v istem roku pisno obvestiti o razlogih, zaradi katerih mu izpisa, seznama, informacij ali pojasnila ne bo posredoval.

(4)Če upravljavec ne ravna v skladu z drugim in tretjim odstavkom tega člena, se šteje, da je zahteva zavrnjena.

(5)Stroške v zvezi z zahtevo in vpogledom iz tega člena krije upravljavec zbirke osebnih podatkov. Ad3) Glede na navedeno imate pravico zahtevati vpogled v svoje osebne podatke oz. podatke, ki ste jih posredovali v popisu prebivalstva leta 2002, če upravljavec lahko nedvoumno identificira, da gre za vaš popisni list, Pooblaščenec pa še predlaga, da lastništvo izkažete z izpisom iz zemljiške knjige in tako dokažete, da ste še vedno lastnik nepremičnine. Razlogi, ki jih je SURS navedel za zavrnitev vaše prošnje, po mnenju Pooblaščenca niso zadostni; do podobnih napak namreč lahko pride povsod, kjer obstaja povezava med zbirkami podatkov, zato to ne more biti razlog za odrekanje ustavno določene pravice posameznika. Na vpogledu v popisni list npr. upravljavec lahko prečrta ime in priimek in šele potem, ko vi nedvomno potrdite, da gre za vaše podatke, ki jih izkažete z ustreznimi listinami, lahko vpogledate v originalni dokument. V skladu s

1. odstavkom
2. člena Ustave RS (Ur. l. RS, št. 33/91, 42/97, 60/00, 24/03, 69/04) je posamezniku zagotovljena pravica do seznanitve z zbranimi osebnimi podatki, ki se nanašajo nanj (lastni osebni podatki).. Ustavna pravica posameznika do seznanitve z lastnimi osebnimi podatki je konkretizirana v zgoraj navedenem
3. členu ZVOP-
4. Informacijski pooblaščenec je v skladu z
5. odstavkom
6. člena ZInfP prekrškovni organ, pristojen za nadzor nad zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov (ZVOP-1). V
7. odstavku
8. člena ZInfP je med drugim navedeno, da Informacijski pooblaščenec odloča o pritožbi posameznika, kadar upravljavec osebnih podatkov ne ugodi zahtevi posameznika glede pravice posameznika do seznanitve z zahtevanimi podatki, do izpisov, seznamov, vpogledov, potrdil, informacij, pojasnil, prepisovanja ali kopiranja po določbah zakona, ki ureja varstvo osebnih podatkov. Če menite, da so bile vaše pravice kršene, lahko Informacijskemu pooblaščencu vložite pritožbo, da so vam zavrnili vpogled v lastne osebne podatke. Pooblaščenec bo nato po uradni dolžnosti na podlagi Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 24/2006) izvedel ustrezne postopke. S spoštovanjem, Informacijski pooblaščenec Nataša Pirc Musar, univ.dipl.prav. pooblaščenka O NAS Informacijski pooblaščenec Dunajska cesta 22 1000 Ljubljana, Slovenija Zemljevid (vir: najdi.si) Telefon: 01 230 97 30 Poštni in varni e-predal: gp.ip(at)ip-rs.si Odgovorna oseba za informacije za medije: dr. Jelena Virant Burnik. Kontakt za medije: Barbara Repovš, mediji@ip-rs.si ali 01 230 97 30 Prijava kršitev (Navodila in obrazci) URADNE URE PON - PET 9.00 - 12.00 POVEZAVE Informacije javnega značaja Priročniki in smernice Obrazci Politika zasebnosti Informacije o obdelavi osebnih podatkov Izjava o dostopnosti Podpora za majhna podjetja Pravice posameznikov Prijava na prejemanje e-novic Informacijski pooblaščenec | 2026