← Slovenija

Pridobivanje OP lastnikov stanovanj - IPRS

Pridobivanje OP lastnikov stanovanj + - Opozorilo: Mnenje je bilo izdano na podlagi določb Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1, Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo), ki je z dnem

  2. 2023 prenehal veljati in ga je nadomestil nov Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2, Uradni list RS, št. 163/22), zato mnenje ni več nujno aktualno. Mnenja po ZVOP-2 so na voljo tukaj. Datum: 04.07.2022 Številka: 07121-1/2022/746 Kategorije: --> Kategorije: Pravne podlage, Stanovanjsko in nepremičninsko pravo Pri Informacijskem pooblaščencu (IP) smo prejeli vaše zaprosilo za odgovor na vaši vprašanji o tem: - ali je podatek o lastnikih stanovanj v stavbi oziroma med lastniki v stavbi javnega značaja ali spada pod varstvo osebnih podatkov? -kako pridobiti osebne podatke lastnikov stanovanj oziroma kako pridobiti soglasje lastnikov stavbe za poseg v skupne prostore v primeru, ko upravnik ne želi sodelovati. Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju skladno z
  3. členom Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne
  4. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (v nadaljevanju: Splošna uredba o varstvu podatkov),
  5. točko prvega odstavka
  6. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07-UPB1, 177/20, v nadaljevanju: ZVOP-1) ter
  7. členom Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05, v nadaljevanju: ZInfP) posredujemo naše neobvezno mnenje v zvezi z vašim vprašanjem. IP meni, da mora za vsako obdelavo osebnih podatkov obstajati pravna podlaga. V primeru obdelave osebnih podatkov s strani upravnikov je potrebno upoštevati tudi določbe Stanovanjskega zakona, Stvarnopravnega zakonika in Pravilnika o upravljanju večstanovanjskih stavb. Osebni podatki lastnikov nepremičnin so sicer dostopni v Zemljiški knjigi, vendar je njihova nadaljnja obdelava omejena zaradi varstva osebnih podatkov. IP uvodoma poudarja, da lahko podaja nezavezujoča mnenja in pojasnila, ne sme pa izven konkretnih inšpekcijskih postopkov preverjati primernosti izbrane pravne podlage ali namenov oziroma obsega obdelave osebnih podatkov v konkretnem primeru. IP kot nadzorni organ na področju varstva osebnih podatkov v okviru mnenja tako ne more presojati skladnosti konkretnega ravnanja upravnika iz vašega zaprosila za pridobivanje osebnih podatkov od njega, ampak v nadaljevanju podaja splošna pooblastila. IP splošno pojasnjuje, da je za zakonito obdelavo osebnih podatkov treba imeti ustrezno pravno podlago. Splošna uredba o varstvu podatkov določa pravne podlage v prvem odstavku člena 6, kjer določa, da je obdelava zakonita le in kolikor je izpolnjen vsaj eden od naslednjih pogojev: (a) posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, je privolil v obdelavo njegovih osebnih podatkov v enega ali več določenih namenov; (b) obdelava je potrebna za izvajanje pogodbe, katere pogodbena stranka je posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, ali za izvajanje ukrepov na zahtevo takega posameznika pred sklenitvijo pogodbe; (c) obdelava je potrebna za izpolnitev zakonske obveznosti, ki velja za upravljavca; (d) obdelava je potrebna za zaščito življenjskih interesov posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, ali druge fizične osebe; (e) obdelava je potrebna za opravljanje naloge v javnem interesu ali pri izvajanju javne oblasti, dodeljene upravljavcu; (f) obdelava je potrebna zaradi zakonitih interesov, za katere si prizadeva upravljavec ali tretja oseba, razen kadar nad takimi interesi prevladajo interesi ali temeljne pravice in svoboščine posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, ki zahtevajo varstvo osebnih podatkov, zlasti kadar je posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, otrok.«. Ob tem je treba upoštevati, da se zadnja točka (f) ne more uporabljati za obdelavo s strani javnih organov pri opravljanju njihovih nalog. Za vsako obdelavo osebnih podatkov mora torej obstajati pravna podlaga. Splošno velja, da lahko upravnik osebne podatke obdeluje (obdelava glede na določbe člena 4

(2)Splošne uredbe pomeni tudi razkritje s posredovanjem in razširjanje ali drugačno omogočanje dostopa) le, če razpolaga z ustrezno pravno podlago. V primeru obdelave osebnih podatkov s strani upravnikov je treba upoštevati tudi določbe Stanovanjskega zakona (SZ-1; Uradni list RS, št. 69/03, 18/04 – ZVKSES, 47/06 –ZEN, 45/08 –ZVEtL, 57/08, 62/10 –ZUPJS, 56/11–odl. US, 87/11, 40/12 –ZUJF, 14/17 – odl. US, 27/17, 59/19, 189/20 - ZFRO, 90/21), Stvarnopravnega zakonika (SPZ; Uradni list RS, št. 87/02, 91/13, 23/20) in Pravilnika o upravljanju večstanovanjskih stavb (Uradni list RS, št. 60/09, 87/11, 85/13). SZ-1 tako v tretjem odstavku
  1. člena določa, da je upravnik na podlagi tega zakona pooblaščen za obdelavo osebnih podatkov, ki jih je dolžan zbirati, voditi in posredovati pristojnim organom v skladu s tem zakonom. Nadalje SZ-1 v prvem odstavku
  2. člena določa, da se razmerja med etažnimi lastniki in upravnikom uredijo s pogodbo o opravljanju upravniških storitev, ki lahko, poleg pooblastil iz
  3. člena tega zakona, določi za upravnika še druge pravice in obveznosti. Upravnik lahko obdeluje oziroma posreduje osebne podatke etažnih lastnikov le takrat, kadar je to potrebno za namen izpolnjevanja pogodbe o upravljanju večstanovanjske stavbe, ki so jo etažni lastniki sklenili z upravnikom oziroma za izvrševanje pooblastil, ki jih ima upravnik po
  4. členu SZ-
  5. Glede posredovanja osebnih podatkov tretjim osebam IP pojasnjuje, da je upravnik skladno z določbo drugega odstavka
  6. člena SZ-1 pooblaščenec etažnih lastnikov, ki jih zastopa v poslih, ki se nanašajo na upravljanje večstanovanjske stavbe in skrbi, da se izvršujejo pravice in obveznosti iz sklenjenih poslov s tretjimi osebami. Pri sklepanju pravnih poslov s tretjimi osebami nastopa upravnik v imenu in za račun etažnih lastnikov (
  7. člen SZ-1), razen če SZ-1 ali pogodba o upravljanju upravniških storitev ne določata drugače. Če ima torej upravnik s posameznim podjetjem v imenu in za račun etažnih lastnikov sklenjeno pogodbo za opravljanje določenih storitev, je glede na določbe SZ-1 dobavitelju storitev dolžan posredovati tiste podatke etažnih lastnikov, ki so potrebni za izvajanje storitev in za nadzor nad izvajanjem storitev po pogodbi. Enako velja (torej tiste podatke etažnih lastnikov lahko obdeluje), če upravnik te osebne podatke potrebuje za opravljanje svojih nalog oziroma izvrševanje svojih pooblastil. Glede javnosti osebnih podatkov vam pojasnjujemo, da so vsakomur dostopni podatki, tudi nekateri osebni podatki lastnikov nepremičnin, v Zemljiški knjigi. Skladno s
  8. členom Zakona o zemljiški knjigi (Uradni list RS, št. 58/03 in naslednji; v nadaljevanju ZZK-1) so vsi vpisani podatki v glavni knjigi zemljiške knjige javni in jih sme vsakdo pregledovati, prepisovati ali zahtevati, da mu zemljiškoknjižno sodišče izda overjeni izpisek iz zemljiške knjige. Ob tem velja opozoriti, da je črpanje in nadaljnja uporaba teh podatkov omejena zaradi varstva osebnih podatkov posameznikov, saj med drugim določbi
  9. člena in 199.a člena ZZK-1 predvidevata omejitve javnosti zemljiške knjige. Predviden (omejen) način dostopanja do podatkov in kasnejše ponovne uporabe med drugim služi varovanju osebnih podatkov posameznikov. IP pojasnjuje, da v okviru mnenja ne more presojati ustreznosti ravnanja posameznih upravljavcev zbirk osebnih podatkov, ampak to lahko presoja le v okviru konkretnega inšpekcijskega oziroma drugega upravnega postopka, ko so znane vse konkretne okoliščine posameznega primera. Zato vam odgovora na vaše drugo vprašanje ne moremo posredovati in ponavljamo, da je za vsako obdelavo osebnih podatkov potrebno zadostiti pravnim podlagam iz člena 6 Splošne uredbe. IP ob tem dodaja, da je v zvezi z vprašanji upravljanja večstanovanjskih stavb pripravil tudi Smernice za upravnike večstanovanjskih stavb, ki so objavljene na spletni strani IP: https://www.ip-rs.si/fileadmin/user_upload/Pdf/smernice/Smernice_za_upravnike_vecstanovanjskih_stavb.pdf Lepo vas pozdravljamo, Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav. informacijska pooblaščenka Pripravila: mag. Tanja SLAK država nadzornica za varstvo osebnih podatkov O NAS Informacijski pooblaščenec Dunajska cesta 22 1000 Ljubljana, Slovenija Zemljevid (vir: najdi.si) Telefon: 01 230 97 30 Poštni in varni e-predal: gp.ip(at)ip-rs.si Odgovorna oseba za informacije za medije: dr. Jelena Virant Burnik. Kontakt za medije: Barbara Repovš, mediji@ip-rs.si ali 01 230 97 30 Prijava kršitev (Navodila in obrazci) URADNE URE PON - PET 9.00 - 12.00 POVEZAVE Informacije javnega značaja Priročniki in smernice Obrazci Politika zasebnosti Informacije o obdelavi osebnih podatkov Izjava o dostopnosti Podpora za majhna podjetja Pravice posameznikov Prijava na prejemanje e-novic Informacijski pooblaščenec | 2026

🔗 Na uradni vir

Razlaga UI na podlagi uradnega besedila zakona. Okvirna, ne nadomešča pravnega nasveta.