Pridobivanje OP preko odvetnika - IPRS

Pridobivanje OP preko odvetnika + - Opozorilo: Mnenje je bilo izdano na podlagi določb Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1, Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo), ki je z dnem

2. 2023 prenehal veljati in ga je nadomestil nov Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2, Uradni list RS, št. 163/22), zato mnenje ni več nujno aktualno. Mnenja po ZVOP-2 so na voljo tukaj. Datum: 04.10.2021 Številka: 07121-1/2021/1971 Kategorije: --> Kategorije: Policijski postopki, Telekomunikacije in pošta Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju: IP) je prejel vaše zaprosilo za mnenje glede pridobivanja osebnih podatkov s strani odvetnika na podlagi vašega pooblastila. Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju skladno z
3. členom Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne
4. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (v nadaljevanju: Splošna uredba o varstvu podatkov),
5. točko prvega odstavka
6. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07-UPB1, v nadaljevanju: ZVOP-1) ter
7. členom Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05, v nadaljevanju: ZInfP) posredujemo naše neobvezno mnenje v zvezi z vašim vprašanjem. IP uvodoma poudarja, da lahko podaja nezavezujoča mnenja in pojasnila, ne more pa izven konkretnih inšpekcijskih postopkov preverjati primernosti izbrane pravne podlage, namenov in obsega obdelave osebnih podatkov v konkretnem primeru. IP glede pridobivanja osebnih podatkov s strani odvetnika uvodoma splošno pojasnjuje, da določba
8. člena Zakona o odvetništvu (ZOdv; Uradni list RS, št. 18/93, 24/96 - odl. US, 24/01, 54/08, 35/09, 97/14, 8/16 - odl. US, 46/16, 36/19) v prvem odstavku določa subjekte, ki so ne glede na določbe drugih zakonov, ki določajo posredovanje osebnih podatkov, dolžni brez privolitve posameznika, na katerega se osebni podatki nanašajo, brezplačno posredovati odvetniku podatke, ki jih ta potrebuje pri opravljanju odvetniškega poklica v posamični zadevi in to v roku 15 dni od dneva, ko prejmejo pisno zahtevo odvetnika. Gre za državne organe, organe samoupravnih lokalnih skupnosti ter nosilce javnih pooblastil. Odvetnik v skladu z drugim odstavkom istega člena nima te pravice, če gre za osebne podatke, ki so na podlagi posebnih zakonskih določb dostopni le pooblaščenim organom. IP ob tem dodaja, da mora odvetnik v zahtevi za posredovanje podatkov jasno opredeliti posamično zadevo, v zvezi s katero pridobiva osebne podatke, pri čemer je »posamično zadevo« treba razumeti kot konkretno pravno razmerje, v katerem je odvetnikova stranka in v zvezi s katerim je odvetnik pooblaščen stranki nuditi določeno storitev. Po mnenju IP torej stranka ne more pooblastiti odvetnika zgolj za (splošno) pridobivanje osebnih podatkov tretjih oseb, ampak jih sme odvetnik pridobiti le, kadar so potrebni za zastopanje stranke v konkretni zadevi. Odvetniški poklic je namreč namenjen pravni pomoči in zastopanju strank v posamičnih zadevah, ne pa (splošnemu) pridobivanju osebnih podatkov tretjih oseb. IP ob tem posebej poudarja, da vprašanje pridobitve podatkov o opravljenih klicih tretjih oseb v marsičem presega zgolj vidike varovanja osebnih podatkov. Gre namreč za širše vprašanje posegov v komunikacijsko zasebnost posameznikov (
9. in
10. člen Ustave RS), katerih varstvo je v Sloveniji zagotovljeno v kazenskem pravu v okviru določb o kršitvi tajnosti občil
11. člena Kazenskega zakonika (KZ-1; Uradni list RS, št. 50/12 - UPB, 6/16 - popr., 54/15, 38/16, 27/17, 23/20, 91/20, 95/21) oziroma v civilnem pravu v okviru določb o zahtevi za prenehanje kršitve osebnostnih pravic
12. člena Obligacijskega zakonika (OZ; Uradni list RS, št. 97/07 - UPB, 64/16 - odl. US, 20/18 - OROZ631) in pripadajočih določb o odškodninski odgovornosti za takšen poseg. IP v zvezi s tem nadalje pojasnjuje, da določba prvega odstavka
13. člena Ustave RS (Uradni list RS, št. 33/91-I, s spremembami in dopolnitvami) zagotavlja tajnost pisem in drugih občil. Varovana je torej primarno vsebina komunikacij. Vprašanje, ali je tega strogega varstva deležna še kakšna druga okoliščina, ki spremlja komunikacijo, je obravnavalo Ustavno sodišče v odločbi številka Up-106/05, v kateri je zavzelo stališče, da poseg v svobodo komuniciranja ni dovoljen brez predhodnega dovoljenja sodišča. Ustavno sodišče je zapisalo, da na področje komunikacijske zasebnosti sodijo v prvi vrsti podatki, ki se nanašajo na vsebino sporočila, ter v nadaljevanju izpostavilo, da je v teoriji zastopano stališče, da ni varovana zgolj vsebina komunikacije, temveč tudi okoliščine in dejstva, povezana s komunikacijo. Med te okoliščine in dejstva prav gotovo sodijo tudi prometni podatki, torej podatki o tem, kdo je komuniciral, kdaj in s kom, morda pa tudi druge okoliščine, kot je npr. vrsta uporabljene komunikacije. Nadalje drugi odstavek
14. člena Ustave RS določa, da lahko samo zakon predpiše, da se na podlagi odločbe sodišča za določen čas ne upošteva varstvo tajnosti pisem in drugih občil in nedotakljivost človekove zasebnosti, če je to nujno za uvedbo ali potek kazenskega postopka ali za varnost države. Kot je razvidno iz navedene določbe, je poseg v komunikacijsko zasebnost načeloma dovoljen samo, če so izpolnjeni v tej določbi navedeni kumulativni pogoji. To pomeni, da sme upravičena oseba obravnavane podatke o telefonskih klicih pridobiti le pod strogimi pogoji, in sicer, če za to obstaja podlaga v zakonu, je to nujno za potek kazenskega postopka, in je za pridobitev podatkov izdana odredba sodišča. IP tako ponavlja, da prekomerni poseg v upravičeno pričakovano zasebnost posameznikov lahko potencialno izpostavi tudi vprašanje odškodninske oziroma kazenske odgovornosti. Ob tem IP poudarja, da je pristojen le za tisti del pravice do zasebnosti, ki se nanaša na varstvo osebnih podatkov in ga ureja
15. člen Ustave RS, ne pa tudi za posege v pravico do zasebnosti v širšem smislu iz
16. člena Ustave RS, ki sodi v pristojnost sodišč in je varovana z instituti civilnega in kazenskopravnega varstva, za posledico pa ima, kot rečeno, lahko tudi kazensko in odškodninsko odgovornost. Glede vašega vprašanja, ki se nanaša na pridobitev prometnih podatkov od policije, IP uvodoma pojasnjuje, da Zakon o nalogah in pooblastilih policije (ZNPPol; Uradni list RS, št. 15/13, 23/15 – popr., 10/17, 46/19 – odl. US, 47/19, 153/21 - odl. US) v tretjem odstavku
17. člena določa, da sme policija snemati in rekonstruirati tiste elektronske komunikacije v svojem informacijsko-telekomunikacijskem sistemu, ki so namenjene opravljanju policijskih nalog in potekajo znotraj policije ali z drugimi državnimi organi ali nosilci javnih pooblastil. V skladu z zakonom se lahko posnetki ali njihove rekonstrukcije obdelujejo za preverjanje zakonitosti in strokovnosti policijskih postopkov in ukrepov pri opravljanju policijskih nalog. IP nadalje pojasnjuje, da zakonsko pravno podlago za snemanje klicev v sili predstavlja Zakon o elektronskih komunikacijah (ZEKom-1; Uradni list RS, št. 109/12, 110/13, 40/14 – ZIN-B, 54/14 – odl. US, 81/15, 40/17), ki v
18. členu vsebuje določbe o zaupnosti komunikacij. V skladu z devetim odstavkom navedenega člena je snemanje vsebine komunikacij dovoljeno v okviru organizacij in državnih organov, ki so pristojni za izvajanje obveščevalnih in varnostnih nalog, nalog policije, obrambe in zaščite, reševanja in pomoči pod pogojem, da so kličoči uporabniki predhodno obveščeni o snemanju, njegovem namenu in trajanju hranjenja posnetka (npr. avtomatski odzivniki). Poleg tega ZEKom-1 v četrtem odstavku
19. člena izrecno določa, da morajo operaterji javnih komunikacijskih omrežij ob vsakem klicu na enotno evropsko telefonsko številko za klice v sili 112 in številko policije 113 organu, ki ga obravnava (v konkretnem primeru torej policiji), takoj in brezplačno posredovati informacije o številki in lokaciji kličočega. Operater posreduje vse podatke v obsegu, kot je to tehnično mogoče. Namen obdelave prometnih podatkov ter snemanja klicev preko telefonske številko 113, govornih radijskih komunikacij v informacijsko-telekomunikacijskem sistemu policije (v nadaljevanju: ITSP) in vsebine drugih komunikacij določa Pravilnik o obdelavi podatkov o elektronskih komunikacijah policije in o dostopu do policijskih zbirk podatkov (Uradni list RS, št. 84/13; v nadaljevanju: pravilnik). V skladu z drugim odstavkom
20. člena pravilnika se namreč navedeni podatki in posnetki uporabljajo za identificiranje, registriranje in reševanje klicev v sili, ki jih prejme policija, ter da se policiji, organom, pristojnim za nadzor nad njenim delovanjem, in drugim organom, pooblaščenim z zakonom, omogoči rekonstrukcija ter preverjanje zakonitosti in strokovnosti postopkov in ukrepov, ki jih je v zvezi s posamezno nalogo izvedla policija. Posledično se torej tako zbrani posnetki in podatki (med njimi tudi prometni podatki) lahko obdelujejo le za navedene namene. V skladu s
21. točko
22. člena pravilnika se kot prometni podatki štejejo podatki o prometu, ki se obdelujejo zaradi prenosa komunikacij v okviru ITSP, in podatki o dostopu do policijskih zbirk podatkov. Nadalje je v
23. točki prvega odstavka
24. člena pravilnika določeno, da policija lahko hrani naslednje prometne podatke o telefonskih komunikacijah: klicna številka kličočega in klicanega priključka; čas začetka, čas konca in časovno trajanje zveze; čas vzpostavljanja neuspešne zveze; posredovan klic (glede na način vzpostavitve); smer komunikacije. Navedeni podatki se v skladu z drugim odstavkom istega člena hranijo dve leti od datuma komunikacije. IP dodaja še, da je v
25. členu pravilnika določeno, da morajo biti prometni podatki in posnetki, ki se hranijo po določbah tega pravilnika, varovani tako, da so dostopni samo pooblaščenim osebam in da je vsak dostop do teh podatkov oziroma posnetkov evidentiran. V skladu s prvim odstavkom
26. člena pravilnika lahko notranja organizacijska enota policije, pristojna za zaščito podatkov, izpiše shranjene prometne podatke iz
27. člena tega pravilnika ali izdela kopijo posnetka govorne komunikacije, elektronskega sporočila oziroma uporabe internetnih storitev, kadar je treba zaradi ugotavljanja zakonitosti in strokovnosti izvršenih nalog policije rekonstruirati ali preveriti postopke in ukrepe, ki jih je v okviru posamezne naloge izvedla policija. Tako zbrani posnetki in podatki se torej lahko obdelujejo le za navedene namene. Ob tem IP posebej opozarja na načelo najmanjšega obsega podatkov, ki določa, da morajo biti pod pogojem, da obstaja pravna podlaga, osebni podatki, ki se obdelujejo, ustrezni, relevantni in omejeni na to, kar je potrebno za namene, za katere se obdelujejo. Navedeno načelo pomeni, da je potrebno obdelovati samo toliko osebnih podatkov, kolikor je nujno potrebno za dosego posamičnega zakonitega namena obdelave. S spoštovanjem. Pripravil: Matej Sironič, Svetovalec pooblaščenca za varstvo osebnih podatkov Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav., Informacijska pooblaščenka O NAS Informacijski pooblaščenec Dunajska cesta 22 1000 Ljubljana, Slovenija Zemljevid (vir: najdi.si) Telefon: 01 230 97 30 Poštni in varni e-predal: gp.ip(at)ip-rs.si Odgovorna oseba za informacije za medije: dr. Jelena Virant Burnik. Kontakt za medije: Barbara Repovš, mediji@ip-rs.si ali 01 230 97 30 Prijava kršitev (Navodila in obrazci) URADNE URE PON - PET 9.00 - 12.00 POVEZAVE Informacije javnega značaja Priročniki in smernice Obrazci Politika zasebnosti Informacije o obdelavi osebnih podatkov Izjava o dostopnosti Podpora za majhna podjetja Pravice posameznikov Prijava na prejemanje e-novic Informacijski pooblaščenec | 2026