← Slovenija

Pridobivanje osebnih podatkov in odvetnik - IPRS

Pridobivanje osebnih podatkov in odvetnik + - Opozorilo: Mnenje je bilo izdano na podlagi določb Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1, Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo), ki je z dnem

  1. 2023 prenehal veljati in ga je nadomestil nov Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2, Uradni list RS, št. 163/22), zato mnenje ni več nujno aktualno. Mnenja po ZVOP-2 so na voljo tukaj. Datum: 13.07.2006 Številka: 0712-45/2006/2 Kategorije:Uradni postopki --> Kategorije: Uradni postopki Spoštovani,prejeli smo vaše elektronsko sporočilo, v katerem nas obveščate, da je odvetnik pridobil vaše osebne podatke na podlagi
  2. člena Zakona o odvetništvu, vendar teh ni uporabil za opravljanje procesnih dejanj. Zanima vas naše mnenje o tem.Ker lahko avtentično razlago posameznih določb zakona daje le Državni zbor, neobvezno pa predlagatelj zakona, vam na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, v nadaljevanju na podlagi
  3. točke prvega odstavka
  4. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 86/04 in 113/05, v nadaljevanju ZVOP-1) ter
  5. in
  6. člena Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05, v nadaljevanju ZInfP) posredujemo naše neobvezno mnenje.Ustava Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 33/91, s spremembami, v nadaljevanju Ustava RS) v
  7. odst.
  8. člena določa, da je zagotovljeno varstvo osebnih podatkov. Prepovedana je uporaba osebnih podatkov v nasprotju z namenom njihovega zbiranja.
  9. odst.
  10. člena določa, da zbiranje, obdelovanje, namen uporabe, nadzor in varstvo tajnosti osebnih podatkov določa zakon. Ta pravica je posebej urejena v ZVOP-1.
  11. člen ZVOP-1 določa, da morajo biti osebni podatki, ki se obdelujejo, ustrezni in po obsegu primerni glede na namene, za katere se zbirajo in nadalje obdelujejo (načelo sorazmernosti).Osebni podatek je v skladu z
  12. tč.
  13. člena katerikoli podatek, ki se nanaša na posameznika, ne glede na obliko, v kateri je izražen. Obdelava osebnih podatkov pomeni v skladu z
  14. tč.
  15. člena kakršnokoli delovanje ali niz delovanj, ki se izvaja v zvezi z osebnimi podatki, zlasti zbiranje, pridobivanje, vpis, urejanje, shranjevanje, prilagajanje ali spreminjanje, priklicanje, vpogled, uporaba, razkritje s prenosom, sporočanje, širjenje ali drugo dajanje na razpolago, razvrstitev ali povezovanje, blokiranje, anonimiziranje, izbris ali uničenje; obdelava je lahko ročna ali avtomatizirana (sredstva obdelave).
  16. člen ZVOP-1 določa, da se osebni podatki lahko obdelujejo le, če obdelavo osebnih podatkov in osebne podatke, ki se obdelujejo, določa zakon ali če je za obdelavo določenih osebnih podatkov podana osebna privolitev posameznika.
  17. odst.
  18. člena ZVOP-1 določa, da se osebni podatki v zasebnem sektorju lahko obdelujejo, če obdelavo osebnih podatkov in osebne podatke, ki se obdelujejo, določa zakon, ali če je za obdelavo osebnih podatkov podana osebna privolitev posameznika.
  19. odst.
  20. člena dopušča, da se v zasebnem sektorju lahko obdelujejo tudi osebni podatki posameznikov, ki so z zasebnim sektorjem sklenili pogodbo ali pa so na podlagi pobude posameznika z njim v fazi pogajanj za sklenitev pogodbe, če je obdelava osebnih podatkov potrebna in primerna za izvedbo pogajanj za sklenitev pogodbe ali za izpolnjevanje pogodbe.
  21. člena ZVOP-1 (kakor tudi Ustava RS) torej določa, da se lahko osebni podatki obdelujejo zgolj, kadar za to obstaja zakonska podlaga ali osebna privolitev posameznika. Zakon, ki ga navajate, je Zakon o odvetništvu (Uradni list RS, št. 19/93, v nadaljevanju ZOdv). Ta v
  22. odst.
  23. člena določa, da so državni organi, organizacije in posamezniki, ki izvajajo javna pooblastila, dolžni dajati odvetniku podatke, ki jih potrebuje pri opravljanju odvetniškega poklica v posamični zadevi.
  24. odst.
  25. člena določa, da je odvetnik upravičen od upravljalcev zbirk podatkov zahtevati posredovanje osebnih podatkov, kadar jih potrebuje za opravljanje procesnih dejanj v okviru zastopanja stranke.
  26. člen ZOdv torej opredeljuje, kdaj je odvetnik upravičen od državnih organov zahtevati (tudi) osebne podatke. Tako lahko odvetnik od državnih organov in drugih zavezancev po ZOdv (v nadaljevanju zavezanci) zahteva te podatke le, kadar jih potrebuje za opravljanje procesnih dejanj v okviru zastopanja strank. V vseh ostalih primerih za takšno ali podobno obdelavo osebnih podatkov velja področni zakon s področja varstva osebnih podatkov, v tem primeru ZVOP-
  27. Ta pa, v skladu z navedenim
  28. členom, določa, da je pravna podlaga v zasebnem sektorju lahko zakon ali osebna privolitev posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki. Če bi torej odvetnik pridobil osebne podatke posameznika brez pravne podlage – kar domnevno izhaja iz vašega primera – bi bilo takšno ravnanje v nasprotju z
  29. členom ZVOP-
  30. Pri tem Pooblaščenec posebej opozarja na zgoraj navedeno načelo sorazmernosti, ki med drugim določa, da morajo biti osebni podatki, ki se obdelujejo ustrezni in po obsegu primerni glede na namene, za katere se obdelujejo. V primeru, ko bi odvetnik pridobil osebne podatke izven namena, določenega v zakonu (torej za potrebe procesnih dejanj), bi grobo kršil tudi načelo sorazmernosti.
  31. člen ZVOP-1 v
  32. tč.
  33. odst. določa, da se z globo od 1.000.000 do 3.000.000 tolarjev (v skladu z
  34. odst. istega člena pa z globo od 200.000 do 500.000 tolarjev tudi odgovorna oseba pravne osebe ali samostojnega podjetnika posameznika) kaznuje za prekršek pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik, če obdeluje osebne podatke, ne da bi imel za to podlago v zakonu ali v osebni privolitvi posameznika. Za uvedbo postopka po prekrškovnih določbah ZVOP-1, kot tudi za uvedbo inšpekcijskega postopka, pa mora biti Pooblaščenec obveščen o konkretni kršitvi. V kolikor torej želite, da Pooblaščenec uvede postopek zoper zavezanca, nam morate poslati prijavo (vzorec se nahaja na naši spletni strani). Posameznik, ki meni, da mu je (bila) kršena njegova pravica do varstva osebnih podatkov, pa ima v skladu z
  35. členom ZVOP-1 zagotovljeno tudi sodno varstvo, prav tako kršitev osebnih podatkov pomeni pravno podlago za vložitev odškodninske tožbe in podlaga za kazenski pregon zaradi kaznivega dejanja zlorabe osebnih podatkov v skladu z
  36. členom Kazenskega zakonika (Uradni list RS, št. 95/04, uradno prečiščeno besedilo, v nadaljevanju KZ). S spoštovanjem,Informacijski pooblaščenecNataša Pirc Musar, univ. dipl. prav.,pooblaščenka O NAS Informacijski pooblaščenec Dunajska cesta 22 1000 Ljubljana, Slovenija Zemljevid (vir: najdi.si) Telefon: 01 230 97 30 Poštni in varni e-predal: gp.ip(at)ip-rs.si Odgovorna oseba za informacije za medije: dr. Jelena Virant Burnik. Kontakt za medije: Barbara Repovš, mediji@ip-rs.si ali 01 230 97 30 Prijava kršitev (Navodila in obrazci) URADNE URE PON - PET 9.00 - 12.00 POVEZAVE Informacije javnega značaja Priročniki in smernice Obrazci Politika zasebnosti Informacije o obdelavi osebnih podatkov Izjava o dostopnosti Podpora za majhna podjetja Pravice posameznikov Prijava na prejemanje e-novic Informacijski pooblaščenec | 2026

🔗 Na uradni vir

Razlaga UI na podlagi uradnega besedila zakona. Okvirna, ne nadomešča pravnega nasveta.