Pridobivanje osebnih podatkov o svojih otrocih iz uradnih evidenc - IPRS

Pridobivanje osebnih podatkov o svojih otrocih iz uradnih evidenc + - Opozorilo: Mnenje je bilo izdano na podlagi določb Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1, Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo), ki je z dnem

2. 2023 prenehal veljati in ga je nadomestil nov Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2, Uradni list RS, št. 163/22), zato mnenje ni več nujno aktualno. Mnenja po ZVOP-2 so na voljo tukaj. Datum: 05.02.2007 Številka: 0712-123/2007/2 Kategorije:Upravne enote, Uradni postopki --> Kategorije: Uradni postopki, Upravne enote Spoštovani,prejeli smo vaše zaprosilo za strokovno pomoč z dne 1.2.2007.Ker lahko avtentično razlago posameznih določb zakona daje le Državni zbor, neobvezno pa predlagatelj zakona, vam na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, v nadaljevanju na podlagi
3. točke prvega odstavka
4. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 86/04 in 113/05, v nadaljevanju ZVOP-1) ter
5. člena Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05, v nadaljevanju ZInfP) posredujemo naše neobvezno mnenje v zvezi z vašimi vprašanji. Spraševali ste nas:Ali so osebe, ki na podlagi 37.,
6. in
7. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Uradni list RS, št. 109/06, uradno prečiščeno besedilo, v nadaljevanju ZPIZ-1) uveljavljajo olajšave pri upokojitvi, upravičene do podatkov o svojih otrocih iz uradnih evidenc? Navajate, da gre za potrdila o prijavljenem stalnem prebivališču za otroke, v času do njihove polnoletnosti. Navajate tudi, da so otroci sedaj polnoletni in vas zanima, ali staršem lahko izdate potrdila brez njihovega pooblastila ali soglasja za posredovanje teh podatkov?Obdelavo osebnih podatkov posameznika ureja
8. člen ZVOP-1, ki določa, da se osebni podatki lahko obdelujejo le, če obdelavo osebnih podatkov in osebne podatke, ki se obdelujejo, določa zakon ali če je za obdelavo osebnih podatkov podana osebna privolitev posameznika. Namen obdelave osebnih podatkov mora biti določen v zakonu, v primeru obdelave na podlagi osebne privolitve posameznika pa mora biti posameznik predhodno pisno ali na drug ustrezen način seznanjen z namenom obdelave osebnih podatkov.Osebne podatke v javnem sektorju, v katerega nedvomno sodijo tudi vse Upravne enote, se v skladu s prvim odstavkom
9. člena ZVOP-1, lahko obdeluje samo, če obdelavo osebnih podatkov in osebne podatke, ki se obdelujejo, določa zakon, torej le v primeru, če zakon izrecno določa, da se v javnem sektorju določeni osebni podatki lahko obdelujejo oziroma posredujejo. Isti odstavek tega člena nadalje določa, da se osebni podatki lahko obdelujejo le na podlagi osebne privolitve posameznika, če tako določa zakon. Ob tem Pooblaščenec opozarja na načelo sorazmernosti, ki pomeni, da je potrebno obdelovati samo toliko osebnih podatkov, kolikor je nujno potrebno za izvrševanje zakonitih pristojnosti, nalog ali obveznosti javnega sektorja. Pooblaščenec je v iskanju odgovora na vaše vprašanje natančno preučil določbe ZPIZ-1, Zakona o centralnem registru prebivalstva (Uradni list RS, št. 72/06, uradno prečiščeno besedilo, v nadaljevanju ZCRP) in Zakona o prijavi prebivališča (Uradni list RS, št. 59/06, uradno prečiščeno besedilo, v nadaljevanju ZPPreb) ter ugotovil, da neposredna podlaga za posredovanje listinskih osebnih podatkov polnoletnih otrok njihovim staršem brez ustreznega soglasja ne obstaja. Na področju upravno pravnih notranjih zadev, so vzpostavljene uradne evidence, na podlagi katerih se ugotavlja prebivališče posameznika in so del centralnega registra prebivalstva ali samostojne evidence, iz katerih CRP črpa podatke. Te zbirke so, po ZCRP, register stalnega prebivalstva, razvidi začasnega prebivališča in evidence o tujcih, ki jih vodijo pristojni upravni organi za notranje zadeve.Pooblaščenec opozarja na določbe
10. odstavka ZCRP, ki določa, da se v CRP podatki o prebivalstvu centralno zbirajo, obdelujejo, hranijo in uporabljajo z namenom spremljati stanje in gibanje prebivalstva za potrebe državnih organov in drugih uporabnikov, ki jih potrebujejo za opravljanje predpisanih nalog oziroma za vodenje zbirk podatkov o posameznikih ter za namene izvajanja statističnih, socioekonomskih in drugih raziskovanj, za katere imajo zakonsko podlago. Ob tem Pooblaščenec izpostavlja še določbe
11. člena ZPPreb, ki določa, da zaradi zagotovitve pregleda nad stanjem in gibanjem prebivalstva vodita ministrstvo, pristojno za notranje zadeve, in pristojni organ register stalnega prebivalstva. Prvi odstavek tega člena določa, da se za zbiranje, obdelovanje, shranjevanje, posredovanje in uporabo podatkov iz registra stalnega prebivalstva in evidenc po tem zakonu, uporabljajo določbe zakona, ki ureja varstvo osebnih podatkov, če ni s tem zakonom drugače določeno. Drugi odstavek istega člena določa, da pristojni organ zbira osebne podatke neposredno od posameznika, na katerega se ti podatki nanašajo in od stanodajalcev, ali iz že obstoječih zbirk podatkov pristojnega organa in evidenc, ki jih na podlagi zakonov vodijo in upravljajo drugi upravljavci. Tretji odstavek tega člena določa, da so zaradi zagotavljanja točnosti podatkov v registru stalnega prebivalstva, upravni in drugi državni organi, organi lokalnih skupnosti, nosilci javnih pooblastil ter pravne ali fizične osebe, ki opravljajo vročanje spisov kot svojo dejavnost, ki ugotovijo, da posameznik stalno ali začasno ne prebiva na naslovu, ki ga je prijavil, dolžni o tem obvestiti pristojni organ. Sedmi odstavek istega člena pa sklepno določa, da lahko osebne podatke iz registra stalnega prebivalstva in evidenc po tem zakonu uporabljajo delavci ministrstva, pristojnega za notranje zadeve, in pristojnega organa za opravljanje nalog iz svojega delovnega področja, uporabljajo pa jih lahko tudi policisti, če gre za izvrševanje z zakonom določenih nalog ter drugi uporabniki, ki so za njihovo pridobivanje pooblaščeni z zakonom, pisno privolitvijo posameznika, na katerega se osebni podatki nanašajo, ali če gre za posredovanje podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov, ali mednarodno pogodbo.Osebe, ki želijo pridobiti izpise iz uradnih evidenc in, ki dokazujejo, da so bili otroci, nad katerimi so izvrševale roditeljsko pravico ali skrbniško dolžnost, dejansko prijavljeni na istem naslovu kot same, zgolj ščitijo in zasledujejo lasten pravni interes in pravico, ki jim pripada na podlagi ZPIZ-
12. Jasno je, da v primeru, ko podatkov iz uradnih evidenc ne dobijo, tudi ne morejo pred drugimi organi uveljavljati svojih pravic, kar je po mnenju Pooblaščenca nedopustno. Z namenom preprečevanja tovrstnih ravnanj je bila ob reformi slovenske javne uprave, v luči odprte in prijazne javne uprave, uvedena možnost, da organi, ki odločajo o pravicah in obveznostih strank pridobivajo podatke iz uradnih evidenc po uradni dolžnosti, kar nenazadnje izhaja iz že izpostavljenih določb ZCRP, ZPPreb ter določbe
13. člena ZUP.Povedano pomeni, da dejansko nimate pravne podlage za posredovanje potrdil o državljanstvu in potrdila o prijavljenem stalnem prebivališču osebam, ki nimajo soglasja polnoletne osebe, na katero se potrdilo nanaša, pa čeprav gre za ožje družinske člane.Ob tem Pooblaščenec ponovno opozarja na dolžnost pridobivanja podatkov iz uradnih evidenc po uradni dolžnosti, ki bi jo v teh postopkih moral uporabljati ZPIZ in podatke, ki jih zahteva od strank pridobiti sam, v skladu z določbami ustreznih predpisov.Pogojno bi bilo mogoče, da bi omenjena potrdila državljanom posredovali na podlagi določbe četrtega odstavka
14. člena ZVOP-1, ki določa, da se ne glede na prvi odstavek tega člena lahko v javnem sektorju izjemoma obdelujejo tisti osebni podatki, ki so nujni za izvrševanje zakonitih pristojnosti, nalog ali obveznosti javnega sektorja, če se s to obdelavo ne poseže v upravičen interes posameznika, na katerega se osebni podatki nanašajo. V konkretnem primeru namreč pravico do pridobitve potrdila iz uradne evidence zahtevajo osebe, ki so v času do polnoletnosti, nad svojimi otroki izvrševale roditeljsko pravico in izpolnjevale tisto, kar so jim nalagali zakoni. Starši so tako svoje otroke prijavili na svojem naslovu ter za njih skrbeli. Nezanemarljivo je tudi dejstvo, da v večini primerov starši mladoletne otroke zastopajo tudi v pravnem prometu in drugih dejanjih, za katera mladoletnim ni pripoznana pravica samostojnega nastopa. Zato Pooblaščenec meni, da se z izdajo potrdil iz uradnih evidenc tudi, ko izdajo potrdila želijo osebe, ki nimajo pisne privolitve posameznika, nikakor ne poseže v upravičen interes posameznika, na katerega se tako potrdilo nanaša, v kolikor oseba, ki zahteva izdajo takega potrdila z njim uveljavlja lasten pravni interes in je z njo v razmerju roditelj otrok, oz. v drugem razmerju, ki je osebi, ki zahteva potrdilo, nalagalo, da nad posameznikom izvršuje določeno pravico. Dolžnost staršev oz. skrbnikov namreč je, da otroka prijavijo na naslovu svojega prebivališča, potrdilo, ki ga želijo pridobiti, pa v ničemer na vsebuje dejstev, ki staršem ali skrbnikom ne bi bila znana. Slednji namreč natančno vedo, kdaj je bil njihov otrok rojen in na katerem naslovu je prebival oz. bil prijavljen, vendar pa morajo za uveljavitev lastnih pravic predložiti ustrezno javno listino, ki to tudi dokazuje. Ob drugačni razlagi bi se, ob ne upoštevanju določb o obveznem posredovanju podatkov iz uradnih evidenc po uradni dolžnosti namreč lahko zgodilo, da posameznik ne bi mogel uveljavljati pravice, ki mu pripada na podlagi drugega predpisa, ali pa bi mu bila priznana pravica v manjšem obsegu. Iz navedenega tako logično izhaja, da starš, ki od pristojnega organa zahteva potrdilo iz uradne evidence o svojem polnoletnem otroku, v ničemer ne posega v pravni status oz. pravni interes svojega otroka, tudi, če za pridobitev takega soglasja nima otrokove osebne privolitve.Ob tem Pooblaščenec sklepno pripominja, da je takšno posredovanje mogoče zgolj izjemoma, ob upoštevanju dejanskega stanja vsakega posameznega primera in ob upoštevanju načela sorazmernosti ter uporabi škodnega testa. Prijazen pozdrav,Informacijski pooblaščenec: Nataša Pirc Musar, univ.dipl.prav pooblaščenka O NAS Informacijski pooblaščenec Dunajska cesta 22 1000 Ljubljana, Slovenija Zemljevid (vir: najdi.si) Telefon: 01 230 97 30 Poštni in varni e-predal: gp.ip(at)ip-rs.si Odgovorna oseba za informacije za medije: dr. Jelena Virant Burnik. Kontakt za medije: Barbara Repovš, mediji@ip-rs.si ali 01 230 97 30 Prijava kršitev (Navodila in obrazci) URADNE URE PON - PET 9.00 - 12.00 POVEZAVE Informacije javnega značaja Priročniki in smernice Obrazci Politika zasebnosti Informacije o obdelavi osebnih podatkov Izjava o dostopnosti Podpora za majhna podjetja Pravice posameznikov Prijava na prejemanje e-novic Informacijski pooblaščenec | 2026