← Slovenija

Pridobivanje osebnih podatkov od Inšpektorata za delo - IPRS

Pridobivanje osebnih podatkov od Inšpektorata za delo + - Opozorilo: Mnenje je bilo izdano na podlagi določb Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1, Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo), ki je z dnem

  2. 2023 prenehal veljati in ga je nadomestil nov Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2, Uradni list RS, št. 163/22), zato mnenje ni več nujno aktualno. Mnenja po ZVOP-2 so na voljo tukaj. Datum: 10.06.2012 Številka: 0712-69/2012 Kategorije:Pridobivanje OP iz zbirk --> Kategorije: Pridobivanje OP iz zbirk Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju Pooblaščenec) je
  4. 2012 prejel vaš dopis, v katerem nas sprašujete, ali lahko
  5. in
  6. člen Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju predstavljata pravno podlago za pridobivanje osebnih podatkov iz zapisnika in vse pripadajoče dokumentacije, ki se nanaša na ugotovitve Inšpektorata za delo glede delovnih nezgod. Omenjena člena sicer predstavljata podlago za uveljavljanje regresnega zahtevka. Avtentično razlago posameznih določb zakona daje le Državni zbor, neobvezno pa predlagatelj zakona, zato vam na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, v nadaljevanju na podlagi
  7. točke
  8. odstavka
  9. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07-UPB1; ZVOP-1) ter
  10. člena Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07 - ZUstS-A; ZInfP) posredujemo naše neobvezno mnenje v zvezi z vašim vprašanjem. ZPIZ-1 je Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje v členih 271 in 272 priznal status oškodovanca v primerih povzročitve invalidnosti, telesne okvare, potrebe po tuji pomoči in postrežbi ali smrti zavarovanca namenoma ali iz hude malomarnosti. V teh primerih torej zavod nastopa kot civilnopravni subjekt, ki je utrpel škodo in ne kot nosilec javnih pooblastil. Ne gre torej za izvajanje oblastnih pristojnosti, kjer bi pooblastilo za pridobitev potrebnih osebnih podatkov lahko črpal iz procesnih zakonov, ki urejajo upravno poslovanje, pač pa zanj v odsotnosti specialne ureditve glede pridobivanja in nadaljnje obdelave osebnih podatkov veljajo enaka pravila kot za ostale oškodovance. Tako Pooblaščenec ugotavlja, da Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje v ZPIZ-1 nima ustrezne pravne podlage za pridobivanje osebnih podatkov iz dokumentacije Inšpektorata za delo za namene uveljavljanja regresnega zahtevka. Do morebitne spremembe zakonodaje po vzoru Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, ki jo lahko predlagate resornemu ministrstvu, si lahko pomagate z anketnimi listi oziroma pridobivanjem osebnih podatkov od posameznikov samih. O b r a z l o ž i t e v: Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Ur.l. RS, št. 106/1999, s sprem. in dop.; v nadaljevanju ZPIZ-1) v
  11. in
  12. členu v povezavi z določbami Obligacijskega zakonika (Ur.l. RS, št. 97/2007-UPB1; v nadaljevanju OZ) Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (v nadaljevanju Zavod) daje regresno pravico za uveljavljanje povrnitve škode od posameznika ali delodajalca, če so za to izpolnjeni pogoji, ki jih določa zakon. Skladno z
  13. točko
  14. člena ZVOP-1 sodi Zavod kot upravljavec osebnih podatkov v javni sektor,
  15. člen ZVOP-1 pa določa pravne podlage za obdelavo osebnih podatkov v javnem sektorju. Glede na okoliščine konkretnega primera sta relevantna
  16. in 2 odstavek
  17. člena ZVOP-
  19. odstavek tako določa, da se osebni podatki v javnem sektorju lahko obdelujejo, če obdelavo osebnih podatkov in osebne podatke, ki se obdelujejo, določa zakon. Z zakonom se lahko določi, da se določeni osebni podatki obdelujejo le na podlagi osebne privolitve posameznika.
  20. odstavek istega člena pa določa, da lahko nosilci javnih pooblastil obdelujejo osebne podatke tudi na podlagi osebne privolitve posameznika brez podlage v zakonu, kadar ne gre za izvrševanje njihovih nalog kot nosilcev javnih pooblastil. Pooblaščenec ob skrbnem pregledu določb ZPIZ-1 ugotavlja, da zakonska podlaga v smislu
  21. odstavka
  22. člena ZVOP-1 za to, da bi Zavod od Inšpektorata za delo pridobival osebne podatke, ki predstavljajo ugotovitve inšpekcijskih postopkov, ne obstaja. Sami določbi
  23. in
  24. člena ne predstavljata eksplicitne pravne podlage, v kateri bi bilo določeno od koga in katere (nabor) osebne podatke bi bil Zavod upravičen pridobivati za to, da bi lahko pred sodiščem v pravdi uveljavljal regresni zahtevek proti posamezniku ali delodajalcu. Zgolj dejstvo, da zakon predvideva regresni zahtevek za povrnitev škode in ga glede na določbe OZ nekoliko konkretizira, ne pomeni, da je Zavodu po volji zakonodajalca dano tudi posebno upravičenje v obliki pravne podlage za pridobivanje osebnih podatkov za uresničevanje oziroma uveljavljanje takšnega regresnega zahtevka. Pravna podlaga v smislu
  25. odstavka
  26. člena ZVOP-1 mora biti eksplicitna in se nikoli ne predpostavlja, niti kadar je upravljavcu v javnem sektorju podeljeno kakšno posebno upravičenje, za izvrševanje katerega se predpostavlja, da so potrebni osebni podatki. Navedeno izhaja iz obširne prakse Informacijskega pooblaščenca, pa tudi Upravnega sodišča, ki je v sodbi št. U 17/2007 z dne
  28. 2007 odločilo, da Informacijski pooblaščenec ne sme naložiti posredovanja osebnih podatkov, za katere ni v zakonu določeno, da se morajo posredovati (ni določen nabor osebnih podatkov, ki se morajo posredovati). Nabor osebnih podatkov, ki se smejo obdelovati, je namreč poleg eksplicitne zakonske podlage in opredelitve namena obdelave osebnih podatkov nujen za to, da se lahko dopusti posredovanje ali kakšna druga oblika obdelave osebnih podatkov. S tem namenom zakoni (na področju pokojninskega in invalidskega zavarovanja na primer Zakon o matični evidenci zavarovancev in uživalcev pravic iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja, Ur.l. RS, št. 81/2000, s sprem. in dop.; v nadaljevanju ZMEPIZ) določajo vsebino zbirk osebnih podatkov in dopustnost posredovanja določenih osebnih podatkov določenim uporabnikom. Skladno s tem je mogoče ugotoviti, da niti ZMEPIZ ne določa pravne podlage za pridobivanje osebnih podatkov, potrebnih za uveljavljanje regresnih zahtevkov, od Inšpektorata za delo. V zvezi z vprašanjem obstoja pravne podlage v smislu
  29. odstavka
  30. člena ZVOP-1 je Pooblaščenec ugotovil, da v konkretnem primeru ne pride v poštev niti splošna podlaga iz
  31. odstavka
  32. člena ZPIZ-1, ki določa, da so zavarovanci in delodajalci dolžni sporočati podatke, ki so potrebni za odmero oziroma obračun in plačilo prispevkov ter za nadzor nad plačevanjem in izterjavo prispevkov. Podatki, ki jih potrebujete za uveljavljanje regresnih zahtevkov namreč ne sodijo v kategorijo podatkov, ki jih našteva omenjeni
  33. odstavek
  34. člena ZPIZ-
  35. Na tem mestu Pooblaščenec dodaja, da je za primerljivo situacijo uveljavljanja regresnih zahtevkov Zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (Ur.l. RS, št. 9/1992, s sprem. in dop.; v nadaljevanju ZZVZZ) uredil pravno podlago za pridobivanje podatkov za povrnitev škode, ki nastane Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije.
  36. odstavek
  37. člena ZZVZZ tako določa, da so upravljavci zbirk osebnih in drugih podatkov, ki razpolagajo s podatki, ki se nanašajo na uresničevanje zdravstvenega zavarovanja, dolžni zavodu na njegovo obrazloženo zahtevo brezplačno posredovati zahtevane podatke, potrebne za povrnitev škode in za nadzor nad uresničevanjem pravic in obveznosti iz tega zavarovanja. Takšne ali podobne določbe ni mogoče zaslediti v ZPIZ-1 ali drugih zakonih na tem področju. Tako ne more priti v poštev niti določba 34.a člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 80/1999, s sprem. in dop.; v nadaljevanju ZUP), ki določa, da so upravljavci zbirk osebnih podatkov, ki razpolagajo s podatki, ki so potrebni za ugotovitev dejstev v zvezi z vodenjem in odločanjem v upravnem postopku, dolžni na podlagi obrazložene zahteve organa, brezplačno, najkasneje v roku 15 dni, posredovati zahtevane podatke. V primeru, ki ga opisujete, namreč ne gre za vodenje in odločanje upravnega postopka, temveč za uveljavljanje civilnopravnega zahtevka pred sodiščem, kjer velja enakost strank v postopku. Navedeno pa ne pomeni, da je Zavodu popolnoma onemogočeno uveljavljanje regresnih zahtevkov, temveč le, da mu za ta namen zakonodajalec ni namenil privilegiranega položaja v primerjavi z ostalimi potencialnimi tožniki (oškodovanci) v pravdnem postopku. Dejstvo namreč je, da tudi drugim javnim organom (in seveda fizičnim in pravnim osebam zasebnega sektorja) lahko nastane škoda, katere povrnitev omogočajo določbe OZ, vendar nimajo posebne zakonske podlage za pridobivanje potrebnih osebnih podatkov. Prav tako pa ne Obligacijski zakonik ne Zakon o pravdnem postopku ne določata pravne podlage, po kateri bi lahko posamezniki, ki še niso stranke v postopku, pridobivali osebne podatke za namene uveljavljanja svojih pravic pred sodiščem. Vendar pa obstaja splošna podlaga za pridobivanje osebnih podatkov, potrebnih za uveljavljanje pravic pred sodiščem in drugih organih, ki jo najdemo v
  38. členu Zakona o odvetništvu. Ta določa, da so ne glede na določbe drugih zakonov, ki določajo posredovanje osebnih podatkov upravljavcem osebnih podatkov in uporabnikom osebnih podatkov, državni organi, organi samoupravnih lokalnih skupnosti ter nosilci javnih pooblastil dolžni brez privolitve posameznika, na katerega se osebni podatki nanašajo, brezplačno dati odvetniku podatke, ki jih potrebuje pri opravljanju odvetniškega poklica v posamični zadevi in to v roku 15 dni od dneva, ko prejmejo pisno zahtevo odvetnika, če ne gre za osebne podatke, ki so na podlagi posebnih zakonskih določb dostopni le pooblaščenim organom. Pri tem ni odveč poudarek, da odvetnik osebnih podatkov ne sme prenesti oziroma posredovati stranki, ki jo zastopa, temveč jih lahko uporabi le za namene opravljanja odvetniškega poklica v posamični zadevi – sproži ustrezne postopke, za katere je bil pooblaščen. Dopustno pa je pridobivanje osebnih podatkov od posameznikov samih, na primer z uvedbo anketnih listov oziroma tako, da na kakšen drug način posamezniku ponudite (svobodno izbiro), da vam sam opiše okoliščine nastanka zavarovalnega oziroma škodnega dogodka. Takšno ravnanje vam omogoča smiselna razlaga
  39. odstavka
  40. člena ZVOP-
  41. Ker v primeru uveljavljanja povračila škode Zavod ne izvršuje javne naloge, ki mu je podeljena v ZPIZ-1, sme pridobivati osebne podatke tudi na podlagi privolitve posameznikov. Takšna privolitev mora biti vnaprejšnja, svobodna in informirana. Za konec Pooblaščenec še dodaja, da tudi
  42. in
  43. odstavek
  44. člena ZVOP-1 ne moreta predstavljati pravne podlage za pridobivanje osebnih podatkov od Inšpektorata za delo. V konkretnem primeru po mnenju Pooblaščenca ne gre ne za pogajanja oziroma izpolnjevanje pogodbe ne za izvrševanje zakonitih pristojnosti, nalog ali obveznosti javnega sektorja, pri čemer se z obdelavo osebnih podatkov ne bi posegalo v upravičen interes posameznika, na katerega se osebni podatki nanašajo. Prijazen pozdrav, Informacijski pooblaščenec: Nataša Pirc Musar, univ.dipl.prav., pooblaščenka O NAS Informacijski pooblaščenec Dunajska cesta 22 1000 Ljubljana, Slovenija Zemljevid (vir: najdi.si) Telefon: 01 230 97 30 Poštni in varni e-predal: gp.ip(at)ip-rs.si Odgovorna oseba za informacije za medije: dr. Jelena Virant Burnik. Kontakt za medije: Barbara Repovš, mediji@ip-rs.si ali 01 230 97 30 Prijava kršitev (Navodila in obrazci) URADNE URE PON - PET 9.00 - 12.00 POVEZAVE Informacije javnega značaja Priročniki in smernice Obrazci Politika zasebnosti Informacije o obdelavi osebnih podatkov Izjava o dostopnosti Podpora za majhna podjetja Pravice posameznikov Prijava na prejemanje e-novic Informacijski pooblaščenec | 2026

🔗 Na uradni vir

Razlaga UI na podlagi uradnega besedila zakona. Okvirna, ne nadomešča pravnega nasveta.