Pridobivanje osebnih podatkov, odvetniki, detektivi + - Opozorilo: Mnenje je bilo izdano na podlagi določb Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1, Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo), ki je z dnem
- 2023 prenehal veljati in ga je nadomestil nov Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2, Uradni list RS, št. 163/22), zato mnenje ni več nujno aktualno. Mnenja po ZVOP-2 so na voljo tukaj. Datum: 24.07.2006 Številka: 0712-48/2006 Kategorije:Uradni postopki --> Kategorije: Uradni postopki Spoštovani, dne 12.7.2006 smo po elektronski pošti prejeli vaša vprašanja v zvezi z varstvom osebnih podatkov.
- Navajate, da ste kot detektivska družba z Zakonom o detektivski dejavnosti (Ur. l. RS, št. 32/1994 ter spremembe in dopolnitve, v nadaljevanju ZDD) pooblaščeni za zbiranje in posredovanje informacij. Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (v nadaljevanju ZZZS) pripravlja pilotski projekt, ki bo omogočal pridobivanje osebnih podatkov o zavarovancih preko interneta, pri čemer bosta pogoja digitalno spletno potrdilo ter zakonska podlaga. Menite, da kot detektivska družba izpolnjujete pogoje za sodelovanje v tem projektu, in sicer na podlagi ZDD, ki vas izrecno pooblašča za pridobivanje podatkov iz evidence zavarovancev. S tem v zvezi nas prosite, da podamo mnenje, ki bi ga posredovali ZZZS in na podlagi katerega bi vas ZZZS vključil v njihov projekt.
- Nadalje sprašujete, ali lahko odvetniki na osnovi
- čl. Zakona o odvetništvu (Ur. l. RS, št. 18/1993 ter spremembe in dopolnitve, v nadaljevanju ZOdv) zahtevajo od upravljavcev zbirk podatkov osebne podatke zgolj na osnovi pooblastila njihovih strank. Ali je njihov pravni interes s tem dovolj izkazan, ali pa je potreben poseben sklep sodišča, da so dejansko v teku določena procesna dejanja. Ali lahko odvetniki pridobivajo podatke o premoženju in zaposlitvi dolžnika svoje stranke (podatke o vozilih, nepremičninah, prebivališču).Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju Pooblaščenec) uvodoma poudarja, da lahko avtentično razlago posameznih določb zakona daje le Državni zbor, neobvezno pa predlagatelj zakona, zato vam na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, v nadaljevanju na podlagi
- tč. I. odst.
- čl. Zakona o varstvu osebnih podatkov (Ur. l. RS, št. 86/04 in 113/05, v nadaljevanju ZVOP-1) ter
- in
- čl. Zakona o informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05, ZInfP) posredujemo naše neobvezno mnenje v zvezi z vašimi vprašanji. Ad 1V zvezi z vašo prošnjo za mnenje, ki bi ga posredovali ZZZS in na podlagi katerega bi vas ZZZS vključil v njihov projekt, Pooblaščenec pojasnjuje, da se je v zvezi s projektom, ki ga omenjate, tudi ZZZS obrnil na Pooblaščenca, ki trenutno še proučuje, ali je vzpostavitev takšnega sistema za vpogled v zbirke osebnih podatkov z vidika ZVOP-1 sploh dopustna. Ker Pooblaščenec še ni prišel do končnih zaključkov, vam zaenkrat še ne more podati mnenja, za katero prosite v prvem delu vašega dopisa. Ad 2Pooblaščenec uvodoma poudarja, da je odvetništvo ustavna kategorija. Ustava RS namreč v I. odst.
- čl. določa, da je odvetništvo kot del pravosodja samostojna in neodvisna služba, ki jo ureja zakon. Skladno s takšnim ustavnim položajem odvetništva ZOdv določa pravice in dolžnosti odvetnikov pri opravljanju njihovega poklica, pri čemer določa tudi posebna pooblastila odvetnikov pri pridobivanju osebnih podatkov. Glede na ustavni položaj in zakonska pooblastila gre šteti, da je ZOdv v razmerju do drugih zakonov specialni predpis o pooblastilih odvetnikov, tako tudi glede pridobivanje osebnih podatkov. Slednje ZOdv ureja v
- čl., po katerem so državni organi, organizacije in posamezniki, ki izvajajo javna pooblastila, dolžni dajati odvetniku podatke, ki jih potrebuje pri opravljanju odvetniškega poklica v posamični zadevi (I. odst.). Odvetnik je upravičen od upravljavcev zbirk podatkov zahtevati posredovanje osebnih podatkov, kadar jih potrebuje za opravljanje procesnih dejanj v okviru zastopanja stranke (II. odst.). Odvetnik nima pravice iz prejšnjega odstavka, če gre za osebne podatke, ki so na podlagi posebnih zakonskih določb dostopni le pooblaščenim organom (III. odst.).Določilo I. odst.
- čl. ZOdv je splošnega značaja in ustanavlja v razmerju med odvetnikom in državnim organom zakonsko pravico odvetnika, ki ustreza zakonski dolžnosti organa, da posreduje vse podatke, razen tistih, glede katerih so podane omejitve v nadaljnjih dveh odstavkih. II. odst.
- čl. tako predstavlja izjemo od splošne ureditve pridobivanja podatkov po prvem odstavku, saj predpisuje posebne pogoje za pridobitev osebnih podatkov. Ker so osebni podatki v razmerju do vseh ostalih podatkov strožje varovani, je strožja tudi zahteva glede pravnega interesa, ki ga mora odvetnik izkazati za njihovo pridobitev. Ne zadošča, da gre za opravljanje odvetniškega poklica v posamični zadevi, kakor velja po I. odst.
- čl., ampak mora odvetnik dokazati, da so podatki nujni za opravljanje procesnih dejanj v okviru zastopanja stranke, bodisi pred sodiščem, bodisi pred drugim pristojnim organom. Pooblastilo iz II. odst.
- čl. Zodv torej ni dano za pridobivanje osebnih podatkov izven procesnih dejanj. To pa pomeni, da za pridobitev osebnih podatkov ni dovolj, da odvetnik upravljavcu zbirk osebnih podatkov izkaže zgolj pooblastilno razmerje v posamični zadevi. Odvetnik mora za pridobitev osebnih podatkov izkazati tudi potrebo po tem podatku glede konkretnega procesnega dejanja v okviru zastopanja. Odvetnik mora torej navesti podatke o konkretni zadevi, ki teče pred sodiščem ali drugim organom. Poleg tega, da izkaže pooblastilno razmerje v posamični zadevi, mora odvetnik navesti konkretno procesno dejanje (npr. vložitev izvršilnega predloga), za katero potrebuje določeni osebni podatek in ob tem izkazati potrebo po tem podatku. Vse navedeno bo odvetnik praviloma dokazal z ustreznimi listinami (pooblastilo stranke, pravnomočna sodba, zahteva sodišča oziroma drugega organa po dopolnitvi vloge ipd.). Odvetnik mora dokazati, da osebnih podatkov, ki jih zahteva, na drugačen način ne more pridobiti. Upoštevajoč navedeno, je upravljavec osebnih podatkov odvetniku dolžan posredovati zahtevane osebne podatke zgolj pod pogojem, da odvetnik na zgoraj opisani način izkaže, da zahtevane podatke nujno potrebuje za opravljanje procesnih dejanj v okviru zastopanja stranke.III. odst.
- čl., ki določa, da odvetnik nima pravice iz prejšnjega odstavka, če gre za osebne podatke, ki so na podlagi posebnih zakonskih določb dostopni le pooblaščenim organom, se nanaša le na tiste podatke, ki so dostopni pooblaščenim organom na podlagi določb drugih zakonov. Določbe ZVOP-1 niso take (posebne) omejevalne določbe, saj je ZOdv, kot že rečeno v razmerju do drugih zakonov specialni predpis glede pooblastil odvetnikov, kar velja tudi za pridobivanje osebnih podatkov (torej za ZVOP-1). Če v drugih zakonih, ki določajo način zbiranja, urejanja, hrambe in zavarovanja osebnih podatkov, ni izrecno določeno, da se posredujejo le pooblaščenim organom, so takšni osebni podatki brez posebnih omejitev (seveda pod pogoji iz II. odst.
- čl. ZOdv) dostopni odvetnikom v konkretnih zadevah, kakor je opisano v tem mnenju.Končno mnenje Odgovor na vaše drugo vprašanje je torej negativen. Za pridobitev osebnih podatkov na podlagi II. odst.
- čl. ZOdv ni dovolj, da odvetnik upravljavcu zbirk osebnih podatkov izkaže zgolj pooblastilo svoje stranke v posamični zadevi, ampak mora dokazati, da so osebni podatki, ki jih zahteva, nujni za opravljanje procesnih dejanj v okviru zastopanja stranke. Poleg tega, da izkaže pooblastilno razmerje v posamični zadevi, mora odvetnik navesti konkretno procesno dejanje (npr. vložitev izvršilnega predloga), za katero potrebuje določeni osebni podatek in ob tem izkazati potrebo po tem podatku, pri čemer mora dokazati, da osebnih podatkov, ki jih zahteva, na drugačen način ne more pridobiti.V upanju, da ste dobili odgovor na vaše vprašanje, vas vljudno pozdravljamo. S spoštovanjem,Informacijski pooblaščenecNataša Pirc Musar, univ. dipl. prav.,pooblaščenka O NAS Informacijski pooblaščenec Dunajska cesta 22 1000 Ljubljana, Slovenija Zemljevid (vir: najdi.si) Telefon: 01 230 97 30 Poštni in varni e-predal: gp.ip(at)ip-rs.si Odgovorna oseba za informacije za medije: dr. Jelena Virant Burnik. Kontakt za medije: Barbara Repovš, mediji@ip-rs.si ali 01 230 97 30 Prijava kršitev (Navodila in obrazci) URADNE URE PON - PET 9.00 - 12.00 POVEZAVE Informacije javnega značaja Priročniki in smernice Obrazci Politika zasebnosti Informacije o obdelavi osebnih podatkov Izjava o dostopnosti Podpora za majhna podjetja Pravice posameznikov Prijava na prejemanje e-novic Informacijski pooblaščenec | 2026