← Slovenija

Pridobivanje osebnih podatkov otrok upravičencev na CSD - IPRS

Pridobivanje osebnih podatkov otrok upravičencev na CSD + - Opozorilo: Mnenje je bilo izdano na podlagi določb Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1, Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo), ki je z dnem

  2. 2023 prenehal veljati in ga je nadomestil nov Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2, Uradni list RS, št. 163/22), zato mnenje ni več nujno aktualno. Mnenja po ZVOP-2 so na voljo tukaj. Datum: 15.03.2017 Številka: 0712-1/2017/522 Kategorije:Postopki na centrih za socialno delo, Pridobivanje OP iz zbirk, Upravni postopki --> Kategorije: Pridobivanje OP iz zbirk, Postopki na centrih za socialno delo, Upravni postopki Spoštovani, Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju IP) je prejel vaše zaprosilo za mnenje, v katerem navajate, da v postopku uveljavljanja pravice do varstvenega dodatka CSD s soglasjem upravičenca pozove osebe, ki so ga dolžne preživljati, k sklenitvi ali izvrševanju sporazuma ali dogovora o preživljanju in v postopku varstvenega dodatka so to otroci vlagatelja. Zanima vas, ali je CSD upravičen pridobivati osebne podatke teh otrok, ki niso stranke v postopku na CSD, temveč so le zavezanci za preživljanje svojih staršev. Avtentično razlago posameznih določb zakona daje le Državni zbor, neobvezno pa predlagatelj zakona, zato vam na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, v nadaljevanju na podlagi
  3. točke
  4. odstavka
  5. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07-UPB1; ZVOP-1) ter
  6. člena Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07 - ZUstS-A; ZInfP) posredujemo naše neobvezno mnenje v zvezi z vašim vprašanjem.Splošno pravno podlago za obdelavo osebnih podatkov opredeljuje ZVOP-1 kot temeljni in sistemski predpis s področja varstva osebnih podatkov v
  7. členu, ki določa, da se osebni podatki lahko obdelujejo (posredujejo, sporočajo, razkrivajo, zbirajo, uporabljajo ipd.) le, če obdelavo osebnih podatkov in osebne podatke, ki se obdelujejo, določa zakon, ali če je za obdelavo določenih osebnih podatkov podana osebna privolitev posameznika. Pravno podlago za obdelavo osebnih podatkov v javnem sektorju (kamor sodijo tudi CSD) določa
  8. člen ZVOP-
  9. Obdelava osebnih podatkov v javnem sektorju je dopustna, če obdelavo osebnih podatkov in osebne podatke, ki se obdelujejo, določa zakon. Z zakonom se lahko določi, da se določeni osebni podatki obdelujejo le na podlagi osebne privolitve posameznika. V postopku ugotavljanja upravičenosti do varstvenega dodatka CSD na podlagi
  10. člena Zakona o socialno varstvenih prejemkih (Uradni list RS, št. 61/10, 40/11, 14/13, 99/13, 90/15 in 88/16) s soglasjem upravičenca pozove osebe, ki so ga dolžne preživljati, k sklenitvi ali izvrševanju sporazuma ali dogovora o preživljanju. Polnoletni otroci so namreč na podlagi
  11. člena Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih ( Uradni list RS, št. 69/04 – uradno prečiščeno besedilo, 101/07 – odl. US, 90/11 – odl. US, 84/12 – odl. US in 82/15 – odl. US, v nadaljevanju ZZZDR) dolžni po svojih zmožnostih preživljati svoje starše, če ti nimajo dovolj sredstev za življenje in si jih ne morejo pridobiti. Polnoletni otrok pa ni dolžan preživljati tistega od staršev, ki iz neopravičenih razlogov ni izpolnjeval preživninskih obveznosti do njega. Dogovor o preživljanju sestavi notar v obliki izvršljivega notarskega zapisa.Če CSD ugotovi, da ima vlagatelj, ki je vložil vlogo za varstveni dodatek, otroke in da so ga ti dolžni preživljati, s soglasjem vlagatelja otroke pozove k sklenitvi sporazuma o preživljanju. Da CSD ta poziv lahko opravi, pa potrebuje imena in priimke ter naslove otrok. V tem primeru IP ne vidi pravne podlage za pridobivanje kakšnih drugih osebnih podatkov teh otrok vlagatelja, saj po predpisih s področja uveljavljanja pravic iz javnih sredstev niso njegovi družinski člani. CSD namreč vzpostavi, vodi in vzdržuje zbirko podatkov o denarni socialni pomoči in varstvenemu dodatku, ki pa (kot je razvidno iz
  12. člena ZSVarPre) ne vsebuje podatkov o otrocih upravičenca do varstvenega dodatka, ki niso njegovi družinski člani, niti CSD ne more pridobivati podatkov o teh osebah, saj za to nima podlage v
  13. členu ZSVarPre, ki ureja pridobivanje podatkov. Lahko pa CSD pridobiva podatke o teh otrocih v primerih, ko le-ti (ali pa vlagatelj) navajajo, da niso zmožni preživljati vlagatelja. V primeru, da otroci niso zmožni preživljati svojih staršev (če so sami prejemniki denarne socialne pomoči ali pa imajo zelo nizke dohodke), je namreč potrebno to nezmožnost v postopku na CSD dokazati. Zato CSD v skladu z določbami Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami, v nadaljevanju ZUP) ugotavlja dejansko stanje, ki je pomembno za odločitev o zadevi. Dejstvo o nezmožnosti preživljanja zagotovo pomembno vpliva na odločitev CSD, saj tako vlagatelj nima dohodka iz naslova preživnine iz razloga, na katerega ni mogel sam vplivati. O tem, katera dejstva je šteti za dokazana, pa presodi v skladu z načelom proste presoje dokazov (
  14. člen ZUP) uradna oseba, pooblaščena za vodenje postopka oziroma odločanje v upravni zadevi po svojem prepričanju, na podlagi vestne in skrbne presoje vsakega dokaza posebej in vseh dokazov skupaj ter na podlagi uspeha celotnega postopka. Uradna oseba, ki vodi postopek, lahko na podlagi prvega odstavka
  15. člena ZUP med postopkom ves čas ugotavlja dejansko stanje in izvaja dokaze o vseh dejstvih, pomembnih za izdajo odločbe. Tako uradna oseba v navedenem primeru izvaja dokaze o nezmožnosti preživljanja, kar je v prvi vrsti potrdilo o osebnih dohodkih otrok oziroma odsotnosti le-teh. CSD torej lahko pridobiva le tiste podatke o zavezancih za plačilo preživnine, ki jih potrebuje za vodenje postopka odločanja o pravici do varstvenega dodatka. CSD lahko otroke pozove k sklenitvi dogovora o preživljanju, za kar potrebuje ime, priimek in naslov. V primerih dokazovanja nezmožnosti preživljanja pa lahko v upravnem postopku kot dokaze pridobiva tudi podatke o dohodkih oz. premoženjskem stanju otrok. Pri tem mora upoštevati tudi načelo sorazmernosti (
  16. člen ZVOP-1), na podlagi katerega morajo biti osebni podatki, ki se obdelujejo, ustrezni in po obsegu primerni glede na namene, za katere se zbirajo in nadalje obdelujejo. IP ponovno poudarja, da je navedeno mnenje neobvezno, oblikovano glede na razpoložljive informacije, o ustreznosti seznanitve z lastnimi posebnimi podatki pa lahko presoja le v okviru inšpekcijskega postopka, ko so znane vse konkretne okoliščine posameznega primera. Lepo vas pozdravljamo, Pripravila: Sonja Božič Testen, državna nadzornica za varstvo osebnih podatkov Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav., informacijska pooblaščenka O NAS Informacijski pooblaščenec Dunajska cesta 22 1000 Ljubljana, Slovenija Zemljevid (vir: najdi.si) Telefon: 01 230 97 30 Poštni in varni e-predal: gp.ip(at)ip-rs.si Odgovorna oseba za informacije za medije: dr. Jelena Virant Burnik. Kontakt za medije: Barbara Repovš, mediji@ip-rs.si ali 01 230 97 30 Prijava kršitev (Navodila in obrazci) URADNE URE PON - PET 9.00 - 12.00 POVEZAVE Informacije javnega značaja Priročniki in smernice Obrazci Politika zasebnosti Informacije o obdelavi osebnih podatkov Izjava o dostopnosti Podpora za majhna podjetja Pravice posameznikov Prijava na prejemanje e-novic Informacijski pooblaščenec | 2026

🔗 Na uradni vir

Razlaga UI na podlagi uradnega besedila zakona. Okvirna, ne nadomešča pravnega nasveta.