Pridobivanje osebnih podatkov pri skrbnem pregledu - IPRS

Pridobivanje osebnih podatkov pri skrbnem pregledu + - Opozorilo: Mnenje je bilo izdano na podlagi določb Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1, Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo), ki je z dnem

2. 2023 prenehal veljati in ga je nadomestil nov Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2, Uradni list RS, št. 163/22), zato mnenje ni več nujno aktualno. Mnenja po ZVOP-2 so na voljo tukaj. Datum: 07.07.2015 Številka: 0712-1/2015/1816 Kategorije:Delovna razmerja, Občutljivi OP, Razno --> Kategorije: Delovna razmerja, Občutljivi OP, Razno Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju IP) je prejel vaš dopis, v katerem pojasnjujete, da ste kot podružnica skupine Atotech dolžni opravljati »Postopek skrbnega pregleda poslovanja vaših poslovnih partnerjev« zaradi zmanjševanja tveganj, ki izhajajo iz podkupovanja, korupcije in konflikta interesov. V ta namen želite poslovnim partnerjem posredovati »Zahtevek za posredovanje informacij« (v nadaljevanju Zahtevek), v katerem morajo med drugim posredovati podatke, ki se nanašajo na:- to, ali je bilo podjetje ali katerikoli od uslužbencev, direktorjev ali lastnikov v naslovnem podjetju, v preteklih 5 letih tarča kakršnekoli kazenske ali civilne preiskave ali postopka, ki je vključeval obtožbe v zvezi s podkupovanjem, zavajajočimi vodenji evidenc ali pomanjkljivostmi finančnega nadzora (
3. točka Zahtevka). - podatke o tem ali so uslužbenci, direktorji oziroma lastniki naslovnih podjetij javni uslužbenci, osebe, ki opravljajo javno funkcijo oziroma člani političnih strank- podatke o tem, ali so ožji družinski člani uslužbencev, direktorjev oziroma lastnikov naslovnih podjetij, javni uslužbenci, osebe, ki opravljajo javno funkcijo oziroma člani političnih strank.Ker lahko avtentično razlago posameznih določb zakona daje le Državni zbor, neobvezno pa predlagatelj zakona, vam na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, v nadaljevanju na podlagi
4. točke prvega odstavka
5. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07-UPB1, v nadaljevanju ZVOP-1) ter
6. člena Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05, v nadaljevanju ZInfP) posredujemo naše neobvezno mnenje v zvezi z vašimi vprašanji. Iz vašega Zahtevka izhaja, da želite zahtevo za zagotovitev ustrezne pravne podlage za posredovanje in obdelavo zahtevanih osebnih podatkov prenesti na poslovnega partnerja. Ker torej menite, da mora vaš poslovni partner zagotoviti pravno podlago za obdelavo zahtevanih osebnih podatkov, IP meni, da morate svoj Zahtevek nujno dopolniti s pojasnilom glede veljavnih pravnih podlag za obdelavo zahtevanih osebnih podatkov.V konkretnem primeru bi lahko veljavno pravno podlago za zbiranje tistih osebnih podatkov o delavcih, ki jih delodajalec zakonito obdeluje, predstavljal
7. člen ZDR-
8. Za osebne podatke drugih oseb (lastniki in ožji družinski člani), veljavno pravno podlago lahko predstavlja osebna privolitev vsakega posameznika.Veljavno pravno podlago za obdelavo osebnih podatkov bi lahko predstavljal tudi
9. odstavek
10. člena ZVOP-1, če upravljavec zbirke izkaže, da je to nujno zaradi uresničevanja zakonitih interesov zasebnega sektorja in ti interesi očitno prevladujejo nad interesi posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki. Posebej pa pripominjamo, da je potrebno to pravno podlago razlagati ozko oziroma restriktivno. Ob tem pa morajo biti tudi izpolnjeni pogoji iz načela sorazmernosti, ki jih določa
11. člen ZVOP-
12. Če menite, da so v konkretnem primeru izkazani pogoji za takšno obdelavo osebnih podatkov, potem jih morate po mnenju IP v svojem Zahtevku obrazložiti poslovnim partnerjem, skupaj z primerom navodila, kako naj zahtevane osebne podatke zbirajo.Veljavna pravna podlaga za obdelavo občutljivih osebnih podatkov, kot je na primer članstvo v političnih strankah, pa je po mnenju IP (glede na omejeno poznavanje okoliščin primera), v konkretnem primeru lahko zgolj osebna privolitev, ki je praviloma pisna.Obrazložitev:IP uvodoma ugotavlja, da na podlagi vašega Zahtevka želite pridobiti več podatkov, ki v smislu ZVOP-1 predstavljajo osebne podatke. Na podlagi
13. tč.
14. čl. ZVOP-1 je osebni podatek katerikoli podatek, ki se nanaša na posameznika, ne glede na obliko, v kateri je izražen. Posameznik pa je na podlagi
15. tč.
16. čl. ZVOP-1 določena ali določljiva fizična oseba, na katero se nanaša osebni podatek; fizična oseba je določljiva, če se jo lahko neposredno ali posredno identificira, predvsem s sklicevanjem na identifikacijsko številko ali na enega ali več dejavnikov, ki so značilni za njeno fizično, fiziološko, duševno, ekonomsko, kulturno ali družbeno identiteto, pri čemer način identifikacije ne povzroča velikih stroškov, nesorazmerno velikega napora ali ne zahteva veliko časa. Pod
17. točko v Zahtevku navajate, da želite pridobiti informacije, ali so bili podjetje, uslužbenci, direktorji oziroma lastniki v zadnjih petih letih tarča kakršnekoli kazenske ali civilne preiskave ali postopka, ki je vključeval obtožbe v zvezi s podkupovanjem, zavajajočimi vodenji evidenc ali pomanjkljivostmi finančnega nadzora. V zvezi s tem IP pojasnjuje, da iz vprašanja ne izhaja jasno, ali želite zgolj opis pravnih postopkov in njihovega trenutnega stanja ali pa želite, da vam poslovni partner posreduje tudi osebne podatke osebe na kogar so se postopki nanašali. V kolikor bodo posredovane informacije s strani poslovnih partnerjev vsebovale tudi osebne podatke, potem se zahteva, da se osebni podatki obdelujejo in zavarujejo v skladu z določbami ZVOP-1.Nadalje iz
18. točke Zahtevka izhaja, da želite pridobiti osebne podatke oseb, ki jih v Zahtevku opredeljujete kot javne uslužbence in so pri poslovnem partnerju bodisi zaposleni, direktorji ali lastniki oziroma ožji družinski člani navedenih oseb. Pri tem želite njihove naslednje osebne podatke:- ime in priimek- položaj v podjetju, ki je poslovni partner- razmerje do poslovnega partnerja- položaj posameznika v vladi/ agenciji/ organizaciji/ politični stranki Iz vašega Zahtevka izhaja naslednja definicija javnega uslužbenca: »javni uslužbenec« je vsak izvoljen ali imenovan uradnik, uslužbenec ali zastopnik katerekoli državne, regionalne ali lokalne vladne službe ali oddelka, agencije ali pomožne institucije take vladne /državne službe ali katerokoli podjetje, v katerem ima takšna vladna / državna služba v lasti, neposredno ali posredno, večinski ali kontrolni delež (glasovalne pravice); uradnik politične stranke, kandidat za javno funkcijo in vsak uradnik, uslužbenec ali zastopnik katere od javnih mednarodnih organizacij.Ker vaša definicija odstopa od definicije javnega uslužbenca, kot jo določa Zakon o javnih uslužbencih (Uradni list RS, št. 63/07 – uradno prečiščeno besedilo, 65/08, 69/08 – ZTFI-A, 69/08 – ZZavar-E in 40/12 – ZUJF; v nadaljevanju ZJU) zgolj opozarjamo na morebitno zmedo, ki lahko nastane pri določanju kroga oseb, o katerih zahtevate informacije. V svoji definiciji med drugimi subjekti navajate tudi »uradnike politične stranke in kandidate za javno funkcijo«. V zvezi s tem IP zgolj opozarja, da so politične stranke v Slovenskem pravnem redu pravne osebe zasebnega prava in njihovi člani in funkcionarji per se ne opravljajo javne funkcije v pomenu, ki se uporablja v slovenskem pravnem redu. Z vidika varstva osebnih podatkov je pomembno predvsem to, da za obdelavo osebnih podatkov (zbiranje in nadaljnjo analizo) obstaja ustrezna pravna podlaga. Subjekti v zasebnem sektorju (kamor spada tudi vaše), lahko osebne podatke obdelujejo, če za obdelavo določenih osebnih podatkov obstaja katera od pravnih podlag iz
19. člena ZVOP-
21. odst.
22. čl. ZVOP-1 določa, da se osebni podatki v zasebnem sektorju lahko obdelujejo, če obdelavo osebnih podatkov in osebne podatke, ki se obdelujejo, določa zakon ali če je za obdelavo določenih osebnih podatkov podana osebna privolitev posameznika. V konkretnem primeru zahtevate osebne podatke, od naslovnika Zahteve (svojega poslovnega partnerja). V
23. točki Zahteve je navedeno, da je podpisana oseba uradno pooblaščena za odgovore v tem vprašalniku, in s popisom izjavlja, da je od relevantnih oseb pridobila ustrezna pooblastila in pravice za razkritje takšnih informacij. Iz navedenega torej izhaja, da želite zahtevo za zagotovitev ustrezne pravne podlage za posredovanje in obdelavo zahtevanih osebnih podatkov prenesti na poslovnega partnerja. Ker torej menite, da mora vaš poslovni partner zagotoviti pravno podlago za obdelavo zahtevanih osebnih podatkov, IP meni, da morate svoj Zahtevek nujno dopolniti s pojasnilom glede veljavnih pravnih podlag za obdelavo zahtevanih osebnih podatkov, kot opisujemo v nadaljevanju. V konkretnem primeru se zahtevajo podatki, ki se nanašajo na zaposlene, direktorja in lastnike poslovnega partnerja ter na njihove ožje družinske člane. Zakonsko podlago za posredovanje in obdelavo osebnih podatkov delavcev predstavlja
24. člen Zakona o delovnih razmerjih (Uradni list RS, št. 21/13 in 78/13 – popr.; v nadaljevanju ZDR-1). Po
25. odst. navedenega člena se osebni podatki delavcev lahko zbirajo, obdelujejo, uporabljajo in posredujejo tretjim osebam samo, če je to določeno s tem ali drugim zakonom ali če je to potrebno zaradi uresničevanja pravic in obveznosti iz delovnega razmerja ali v zvezi z delovnim razmerjem. IP ne pozna zakonske podlage, ki bi zasebnim podjetjem omogočila zbiranje in nadaljnjo obdelavo osebnih podatkov za namen ugotavljanja korupcijskih tveganj pri sprejemanju poslovnih odločitev, zato je v konkretnem primeru treba ugotoviti, ali je posredovanje zahtevanih osebnih podatkov potrebno zaradi uresničevanja pravic in obveznosti iz delovnega razmerja ali v zvezi z delovnim razmerjem. IP zaradi omejenega nepoznavanja konkretnih okoliščin ne more oceniti, ali je obdelava osebnih podatkov, kot jo predvidevate, potrebna za uresničevanje pravic in obveznosti iz delovnega razmerja, kljub temu pa IP opozarja, da je mogoče na ta način obdelovati zgolj osebne podatke, ki jih delodajalec o zaposlenih zakonito zbira. Zbirke osebnih podatkov, ki se vodijo pri delodajalcu o zaposlenih delavcih, določa na primer Zakon o evidencah na področju dela in socialne varnosti (Uradni list RS, št. 40/06). Ta v III. poglavju določa evidence, ki jih vodijo delodajalci in v katerih se zbirajo posamezne vrste osebnih podatkov za potrebe zdravstvenega in pokojninskega zavarovanja. IP pa ne pozna zakonskega razloga, na podlagi katerega bi lahko delodajalec zbiral podatke o okoliščini ali so njegovi delavci člani oziroma funkcionarji političnih strank in katerih. Enako pa delodajalec tudi ne more imeti osebnih podatkov glede mesta zaposlitve in sodelovanja v političnih strankah ožjih družinskih članov svojih zaposlenih. Za obdelavo osebnih podatkov o lastnikih poslovnega partnerja ter ožjih družinskih članih delavcev in lastnikov, pa
26. člen ZDR-1 ne predstavlja ustrezne pravne podlage. Lahko pa v skladu s
27. odstavkom
28. čl. ZVOP-1, ustrezno pravno podlago za obdelavo osebnih podatkov predstavlja osebna privolitev posameznika, na kogar se zahtevani osebni podatki nanašajo. Osebna privolitev posameznika je v skladu s
29. točko
30. člena ZVOP-1, prostovoljna izjava volje posameznika, da se lahko njegovi osebni podatki obdelujejo za določen namen, in je dana na podlagi informacij, ki mu jih mora zagotoviti upravljavec po tem zakonu; osebna privolitev posameznika je lahko pisna, ustna ali druga ustrezna privolitev posameznika. Informacije, ki jih je v zvezi z obdelavo osebnih podatkov potrebno dati oz. sporočiti posamezniku, so določene v
31. členu ZVOP-
32. Skladno s
33. odst.
34. čl. ZVOP-1 je treba posameznika tako seznaniti predvsem z namenom obdelave njegovih osebnih podatkov ter s podatki o upravljavcu osebnih podatkov, po mnenju IP pa bi bilo v konkretnem primeru potrebno posameznika seznaniti tudi z informacijami iz
35. odst.
36. čl. ZVOP-
37. Slednji določa, da če je glede na posebne okoliščine zbiranja osebnih podatkov iz
38. odst.
39. čl. potrebno, da se zagotovi zakonita in poštena obdelava osebnih podatkov posameznika, mora oseba iz
40. odst.
41. čl. posamezniku sporočiti tudi dodatne informacije, če posameznik z njimi še ni seznanjen, zlasti: navedbo uporabnika ali vrste uporabnikov njegovih osebnih podatkov, navedbo, ali je zbiranje osebnih podatkov obvezno ali prostovoljno, ter možne posledice, če ne bo prostovoljno podal podatkov, informacijo o pravici do vpogleda, prepisa, kopiranja, dopolnitve, popravka, blokiranja in izbrisa osebnih podatkov, ki se nanašajo nanj. IP ob povedanem ponovno opozarja, da mora tudi za obdelavo osebnih podatkov delavcev, ki jih delodajalec ne more obdelovati na podlagi
42. člena ZDR-1 (ki ne spadajo v okvir uresničevanja pravic in obveznosti iz delovnega razmerja ali v zvezi z delovnim razmerjem), obstajati druga ustrezna pravna podlaga. Slednjo bi lahko predstavljala osebna privolitev, kot opisana zgoraj, vendar v zvezi s tem IP opozarja, da se osebna privolitev v delovnem razmerju dopušča le izjemoma. V tovrstnih razmerjih namreč obstaja izrazita neenakost moči strank, zato zakonodajalec na tem področju ne dopušča avtonomije strank. Iz tega izhaja tudi načelo, da je osebna privolitev delavca dopustna le izjemoma in le v tistih primerih obdelave OP, ki niso vezani na uresničevanje pravic in obveznosti iz delovnega razmerja oz. niso v zvezi z delovnim razmerjem posameznika in kadar delavec v primeru, da svojih osebnih podatkov ne posreduje, ne more niti pojmovno utrpeti kakršnihkoli delovnopravnih sankcij. Nadalje IP pojasnjuje, da se po določbah
43. odst.
44. čl. ZVOP-1 lahko v zasebnem sektorju osebni podatki obdelujejo tudi brez podlage v zakonu ali v osebni privolitvi posameznika, če je to nujno zaradi uresničevanja zakonitih interesov zasebnega sektorja in ti interesi očitno prevladujejo nad interesi posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki. IP poudarja, da je potrebno navedeno izjemo tolmačiti restriktivno. Obdelava osebnih podatkov je tako na podlagi
45. odst.
46. čl. ZVOP-1 dopustna le v primeru, če so kumulativno izpolnjeni trije pogoji, in sicer:
47. zakoniti interes zasebnega sektorja,
48. nujnost obdelave osebnih podatkov zaradi uresničevanja zakonitih interesov zasebnega sektorja ter
49. očiten prevladujoč zakoniti interes upravljavca osebnih podatkov nad interesi posameznika, na katerega se podatki nanašajo.IP v zvezi z obdelavo osebnih podatkov na podlagi
50. odst.
51. čl. ZVOP-1 opozarja na načelo sorazmernosti, kot ga določa
52. čl. ZVOP-1 in pomeni, da je dopustno obdelovati samo toliko osebnih podatkov, kolikor je nujno potrebno za uresničevanje zakonitih interesov zasebnega sektorja ter na obveznost informiranja posameznika, kot to določa
53. čl. ZVOP-
54. V konkretnem primeru, če boste ocenili, da obstajajo razlogi za obdelavo iz
55. odst.
56. čl., je treba obdelovalce seznaniti tudi o obveznosti informiranja iz
57. člena ZVOP-
58. V tem primeru, pa je treba, ker se osebni podatki ne zbirajo neposredno od posameznikov, slediti zahtevam
59. in
60. odst.
61. čl. ZVOP-
62. V primeru obdelave osebnih podatkov na podlagi
63. odst.
64. čl. ZVOP-1 je torej potrebno v vsakem konkretnem primeru pretehtati, kateri zakoniti interesi upravljavca osebnih podatkov se uresničujejo z obdelavo osebnih podatkov, katere osebne podatke oziroma koliko osebnih podatkov je zaradi uresničevanja teh zakonitih interesov nujno potrebno obdelovati, zakaj oz. iz kakšnih razlogov uresničevanja zakonitih interesov zasebnega sektorja ni mogoče uresničevati brez obdelave določenih osebnih podatkov, ter zakaj in v čem ti zakoniti interesi upravljavca osebnih podatkov očitno prevladajo nad interesi posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki. IP ne pozna konkretnih okoliščin in obveznosti, ki vam in vašim poslovnim partnerjem narekujejo obdelavo osebnih podatkov opredeljenih v Zahtevku. Iz navedenega razloga je potrebno, da v Zahtevku natančno opredelite na kakšni podlagi naj se zahtevani podatki zbirajo in posredujejo. Če menite, da obstajajo razlogi, ki utemeljujejo zbiranje osebnih podatkov na podlagi
65. odstavka
66. člena ZVOP-1, je po mnenju IP potrebno, da razloge opredelite v svojem Zahtevku. V zvezi z zahtevanimi osebnimi podatki pa IP pripominja, da bo verjetno težko utemeljiti obstoj zakonitih interesov zasebnega sektorja, ki bi omogočal, da brez privolitve posameznika pridobiva in obdeluje osebne podatke ožjih družinskih članov. IP prav tako opozarja, da osebni podatki, ki se nanašajo na članstvo posameznika v političnih strankah, predstavljajo občutljive osebne podatke, za katere se zaradi njihove občutljive - subtilne narave zahteva posebno varstvo. Občutljivi osebni podatki so na podlagi
67. tč.
68. čl. ZVOP-1, podatki o rasnem, narodnem ali narodnostnem poreklu, političnem, verskem ali filozofskem prepričanju, članstvu v sindikatu, zdravstvenem stanju, spolnem življenju, vpisu ali izbrisu v ali iz kazenske evidence ali evidenc, ki se vodijo na podlagi zakona, ki ureja prekrške (v nadaljnjem besedilu: prekrškovne evidence); občutljivi osebni podatki so tudi biometrične značilnosti, če je z njihovo uporabo mogoče določiti posameznika v zvezi s kakšno od prej navedenih okoliščin. Pogoje za dopustnost obdelave občutljivih osebnih podatkov določa
69. člen ZVOP-
70. Po
71. tč.
72. čl. ZVOP-1 se lahko podatki obdelujejo na podlagi osebne privolitve, ki je praviloma pisna, v javnem sektorju pa zgolj, če za obdelavo takšnih osebnih podatkov obstaja zakonska podlaga. IP pri tem opozarja, da se občutljivi osebni podatki kljub morebitnemu izpolnjevanju kriterijev iz
73. odst.
74. čl. ZVOP-1, ob odsotnosti razlogov, ki bi zadostovali pogojem iz
75. člena ZVOP-1, ne morejo obdelovati. Po mnenju IP je v konkretnem primeru osebne podatke o članstvu v političnih strankah katerekoli osebe (direktorjev, lastnikov oziroma uslužbencev in njihovih ožjih družinskih članov) dopustno zbirati in obdelovati zgolj ob njihovi osebni privolitvi, ki je praviloma pisna. Navedeno pa ne velja za podatke o tistih članih političnih strank, ki so po zakonu javni. Slednji namreč ne predstavljajo varovanih osebnih podatkov, kar pomeni da upravljavci osebnih podatkov niso zavezani k njihovemu varstvu v skladu z ZVOP-
76. Na podlagi
77. odst.
78. čl. Zakona o političnih strankah (Uradni list RS, št. 100/05 – uradno prečiščeno besedilo, 103/07, 99/13 in 46/14; v nadaljevanju ZPolS) so podatki, vpisani v register (strank), razen podatka o EMŠO, javni in jih sme vsakdo pregledovati, prepisovati ali zahtevati njihov izpis. Skladno s
79. odst.
80. čl. ZPolS se v registru obdelujejo naslednji osebni podatki: osebno ime, EMŠO oziroma datum rojstva in spol, državljanstvo ter naslov stalnega oziroma začasnega prebivališča zastopnika stranke, če v Republiki Sloveniji nima stalnega prebivališča (registrska knjiga) in osebno ime, datum rojstva, državljanstvo in naslov stalnega oziroma začasnega prebivališča ustanovitelja stranke (zbirka listin). Na podlagi
81. odst.
82. člena lahko stranko ustanovi najmanj 200 polnoletnih državljank in državljanov Republike Slovenije, ki podpišejo izjavo o ustanovitvi stranke, slednja pa mora skladno z
83. odst.
84. čl. ZPolS vsebovati naslednje osebne podatke: ime in priimek, datum rojstva, državljanstvo, stalno oziroma začasno prebivališče, ime, skrajšano ime in kratico imena stranke, izjavo, da sprejema statut stranke in njen program. Kljub navedenemu pa IP opozarja, da je z vidika ZVOP-1 dopustna obdelava navedenih osebnih podatkov, če se z njimi seznanite prek vpogleda v navedenega registra strank, ne pa tudi, če do okoliščine, ali je posamezni družinski član, funkcionar oziroma ustanovni član politične stranke, seznanite na druge načine. Okoliščina, da je družinski član od posameznega zaposlenega npr. zakoniti zastopnik stranke namreč razkriva predvsem podatek družinske povezanosti zaposlenega, direktorja ali lastnika z funkcionarjem politične stranke, kar pa v skladu z navedenim ZPolS, ni nevarovan osebni podatek, temveč zanj veljajo določbe ZVOP-
85. Sklepno IP ugotavlja, da bo v konkretnem primeru za dopustno obdelavo osebnih podatkov, ki jih zahtevate, verjetno najustreznejša podlaga osebna privolitev. Slednjo bo v praksi verjetno zbiral poslovni partner za svoje zaposlene, lastnike, direktorja in njihove ožje družinske člane. Osebna privolitev zaposlenih, direktorja in lastnikov se lahko izkaže pisno prek podpisa na seznamu, ki bo nato posredovan vam. Pri tem pa veljajo opozorila glede veljavnosti osebne privolitve pridobljene neposredno od zaposlenih, ki je dopustna le izjemoma. Osebna privolitev družinskih članov bo verjetno podana ustno in izkazana prek vpisa na seznam, ki jo bo potrdil zaposleni, direktor oziroma lastnik, ki bo pridobil ustno privolitev od svojih družinskih članov. Pri tem pa IP opozarja na obveznost iz
86. odstavka
87. člena ZVOP-1, glede podaje osebne privolitve za obdelavo podatkov o članstvu v političnih strankah, ki mora biti praviloma podana pisno. Prijazen pozdrav, Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav., informacijska pooblaščenkaPripravil: Anže Novak, univ. dipl. prav., raziskovalec Informacijskega pooblaščenca O NAS Informacijski pooblaščenec Dunajska cesta 22 1000 Ljubljana, Slovenija Zemljevid (vir: najdi.si) Telefon: 01 230 97 30 Poštni in varni e-predal: gp.ip(at)ip-rs.si Odgovorna oseba za informacije za medije: dr. Jelena Virant Burnik. Kontakt za medije: Barbara Repovš, mediji@ip-rs.si ali 01 230 97 30 Prijava kršitev (Navodila in obrazci) URADNE URE PON - PET 9.00 - 12.00 POVEZAVE Informacije javnega značaja Priročniki in smernice Obrazci Politika zasebnosti Informacije o obdelavi osebnih podatkov Izjava o dostopnosti Podpora za majhna podjetja Pravice posameznikov Prijava na prejemanje e-novic Informacijski pooblaščenec | 2026