Pridobivanje osebnih podatkov s strani subsidiarnega tožilca v kazenskem postopku + - Opozorilo: Mnenje je bilo izdano na podlagi določb Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1, Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo), ki je z dnem 26. 1. 2023 prenehal veljati in ga je nadomestil nov Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2, Uradni list RS, št. 163/22), zato mnenje ni več nujno aktualno. Mnenja po ZVOP-2 so na voljo tukaj. Datum: 20.12.2011 Številka: 0712-1/2011/3561 Kategorije:Sodni postopki --> Kategorije: Sodni postopki Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju Pooblaščenec) je 15.12.2011 prejel vaše elektronsko sporočilo, v katerem navajate, da vam upravljavec osebnih podatkov oziroma vodja službe Policijske postaje Idrija ne želi posredovati osebnih podatkov, ki jih od vas zahteva sodišče v postopku priprave neposredne obtožnice, kot to zahteva 227. člen ZKP. Nadalje navajate, da sodišče od vas zahteva, da obtožnico popravite tako, da bo skladna z 2. točko 1. odstavka 269. člena ZKP. Po vašem mnenju mora subsidiarni tožilec torej sam po uradni dolžnosti pridobiti vse osebne podatke, ki so potrebni za vložitev obtožnice. Dodajate še, da se sicer strinjate, da se navadno ti podatki zberejo preko preiskovalnega sodnika, vendar je bila ocena subsidiarnega tožilca takšna, da vloži neposredno obtožnico brez preiskave. Prosite za našo pomoč pri pridobitvi teh podatkov. Avtentično razlago posameznih določb zakona daje le Državni zbor, neobvezno pa predlagatelj zakona, zato vam na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, v nadaljevanju na podlagi 7. tč. 1. odst. 49. čl. Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07, uradno prečiščeno besedilo, v nadaljevanju ZVOP-1) ter 2. čl. Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07 – ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), posredujemo naše neobvezujoče mnenje v zvezi z vašim vprašanjem. Pooblaščenec vam svetuje, da izkoristite pravico po 186. členu ZKP na podlagi katere lahko oškodovanec kot tožilec (v konkretnem primeru
- vi)in zasebni tožilec zahteva od preiskovalnega sodnika pristojnega sodišča, naj opravi preiskavo oziroma predlagata njegovo dopolnitev. Med preiskavo lahko dajeta preiskovalnemu sodniku tudi druge predloge. Preiskovalni sodnik ima namreč na podlagi 182. člena ZKP pravico, da si preden konča preiskavo priskrbi podatke o obdolžencu, ki so navedeni v prvem odstavku 227. člena ZKP. V konkretnem primeru gre natančno za podatke, ki se od vas zahtevajo za vložitev popolne obtožnice. Pooblaščenec pa vas opozarja tudi na pravico, da sme oškodovanec kot tožilec svoje pravice v kazenskem postopku izvrševati sam ali po pooblaščencu (odvetniku). Odvetniki imajo namreč v ZOdv posebna pooblastila pri pridobivanju osebnih podatkov. Glede pridobivanja osebnih podatkov neposredno od Policijske postaje Idrija pa Pooblaščenec v zaključku pojasnjuje, da mu ni znana pravna podlaga, na podlagi katere bi te podatke lahko pridobili, zato meni, da do teh podatkov niste upravičeni. O b r a z l o ž i t e v: ZVOP-1 je celovit in sistemski zakon, ki določa pravice, obveznosti, načela in ukrepe, s katerimi se preprečujejo neustavni, nezakoniti in neupravičeni posegi v zasebnost posameznika pri obdelavi osebnih podatkov. Posamezna področja oziroma dejavnosti pa so posebej normirana v področnih zakonih, ki so v razmerju do ZVOP-1, specialni zakoni. Osebni podatek je v skladu s 1. točko 6. člena ZVOP-1 katerikoli podatek, ki se nanaša na posameznika, ne glede na obliko, v kateri je izražen, pri čemer je posameznik določena ali določljiva fizična oseba, na katero se nanaša osebni podatek. Obdelava osebnih podatkov pa je v 3. točki 6. člena ZVOP-1 definirana kot kakršnokoli delovanje ali niz delovanj, ki se izvaja v zvezi z osebnimi podatki, ki so avtomatizirano obdelani ali, ki so pri ročni obdelavi zbirke osebnih podatkov namenjeni vključitvi v zbirko osebnih podatkov, zlasti zbiranje, pridobivanje, vpis, urejanje, shranjevanje, prilagajanje ali spreminjanje, priklicanje, vpogled, uporaba, razkritje s prenosom, sporočanje, širjenje ali drugo dajanje na razpolago, razvrstitev ali povezovanje, blokiranje, anonimiziranje, izbris ali uničenje. Pooblaščenec najprej opozarja na določbo 6. odstavka 170. člena Zakona o kazenskem postopku (Uradni list RS, št. 25/96 s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZKP), ki pravi, da če je za kaznivo dejanje v zakonu predpisana kazen zapora do osem let, sme državni tožilec mimo pogojev, ki so določeni v prejšnjih odstavkih tega člena, vložiti obtožnico tudi brez preiskave, če dajejo zbrani podatki, ki se nanašajo na kaznivo dejanje in storilca, dovolj podlage za obtožbo. Ob tem Pooblaščenec pojasnjuje, da vložitev neposredne obtožnice vedno ne pripelje do hitrejšega zaključka kazenskega postopka. Sodišče lahko namreč še tekom postopka ugotavlja dejstva in okoliščine, če te niso bile prej dovolj natančno razjasnjene, saj morajo biti dejstva v kazenskem postopku ugotovljena z standardom gotovosti. Pooblaščenec vam zato ponovno svetuje, da izkoristite pravico po 186. členu ZKP na podlagi katere lahko oškodovanec kot tožilec in zasebni tožilec zahteva od preiskovalnega sodnika pristojnega sodišča, naj opravi preiskavo oziroma predlagata njegovo dopolnitev. Med preiskavo lahko dajeta preiskovalnemu sodniku tudi druge predloge. Preiskovalni sodnik ima na podlagi 182. člena ZKP tudi pravico, da si preden konča preiskavo priskrbi podatke o obdolžencu, ki so navedeni v prvem odstavku 227. člena ZKP, če manjkajo ali če se je treba o njih prepričati, kot tudi podatke o njegovih prejšnjih neizbrisanih obsodbah; če obdolženec še prestaja kazen ali kakšno drugo sankcijo, ki je zvezana z odvzemom prostosti, pa podatke o njegovem vedenju med prestajanjem kazni oziroma druge sankcije. Po potrebi si priskrbi podatke o prejšnjem življenju obdolženca in o razmerah, v katerih živi, o njegovem osebnem dohodku v zadnjih treh mesecih, kot tudi o drugih okoliščinah, ki se tičejo njegove osebnosti. Pooblaščenec vas opozarja tudi na možnost oziroma pravico, da sme oškodovanec kot tožilec svoje pravice v kazenskem postopku izvrševati sam ali po pooblaščencu (odvetniku). Odvetniki imajo namreč v Zakonu o odvetništvu (Ur. l. RS, št. 18/93, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZOdv) posebna pooblastila pri pridobivanju osebnih podatkov. Tako 1. odstavek 10. člena ZOdv določa, da so, ne glede na določbe drugih zakonov, ki določajo posredovanje osebnih podatkov upravljavcem osebnih podatkov in uporabnikom osebnih podatkov, državni organi, organi samoupravnih lokalnih skupnosti ter nosilci javnih pooblastil dolžni brez privolitve posameznika, na katerega se podatki nanašajo, brezplačno dati odvetniku podatke, ki jih potrebuje pri opravljanju odvetniškega poklica v posamični zadevi in to v roku 15 dni od dneva, ko prejmejo pisno zahtevo odvetnika. Glede pridobivanja osebnih podatkov neposredno od Policijske postaje Idrija pa Pooblaščenec v zaključku pojasnjuje, da mu ni znana pravna podlaga, na podlagi katere bi te podatke lahko pridobili, zato meni, da do teh podatkov niste upravičeni. Prijazen pozdrav, Informacijski pooblaščenec: Nataša Pirc Musar, univ.dipl.prav., pooblaščenka O NAS Informacijski pooblaščenec Dunajska cesta 22 1000 Ljubljana, Slovenija Zemljevid (vir: najdi.
- si)Telefon: 01 230 97 30 Poštni in varni e-predal: gp.ip(at)ip-rs.si Odgovorna oseba za informacije za medije: dr. Jelena Virant Burnik. Kontakt za medije: Barbara Repovš, mediji@ip-rs.si ali 01 230 97 30 Prijava kršitev (Navodila in obrazci) URADNE URE PON - PET 9.00 - 12.00 POVEZAVE Informacije javnega značaja Priročniki in smernice Obrazci Politika zasebnosti Informacije o obdelavi osebnih podatkov Izjava o dostopnosti Podpora za majhna podjetja Pravice posameznikov Prijava na prejemanje e-novic Informacijski pooblaščenec | 2026