Pridobivanje podatka o prejemkih s strani humanitarne organizacije - IPRS

Pridobivanje podatka o prejemkih s strani humanitarne organizacije + - Opozorilo: Mnenje je bilo izdano na podlagi določb Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1, Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo), ki je z dnem

2. 2023 prenehal veljati in ga je nadomestil nov Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2, Uradni list RS, št. 163/22), zato mnenje ni več nujno aktualno. Mnenja po ZVOP-2 so na voljo tukaj. Datum: 06.01.2011 Številka: 0712-1/2011/3 Kategorije:Razno --> Kategorije: Razno Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju Pooblaščenec) je
4. 2011 prejel vaše zaprosilo za mnenje, v katerem nas sprašujete, če lahko prostovoljci humanitarne organizacije pri dodeljevanju hrane, od prosilcev zahtevajo osebne podatke in dokazila o prejemkih (socialna pomoč, pokojnina, plača itd.) zase in za osebe, ki živijo skupaj s prosilcem. Avtentično razlago posameznih določb zakona daje le Državni zbor, neobvezno pa predlagatelj zakona, zato vam na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, v nadaljevanju na podlagi
5. tč.
6. odst.
7. čl. Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07, uradno prečiščeno besedilo, v nadaljevanju ZVOP-1) ter
8. čl. Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07 – ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), posredujemo naše neobvezujoče mnenje v zvezi z vašim vprašanjem. Pooblaščenec ni našel pravne podlage, ki bi dopuščala obdelavo osebnih podatkov posameznikov na način, kot ste ga opisali v vašem dopisu. Zaradi dejstva, da se humanitarna pomoč podeljuje osebam v stiski, ki so takšne pomoči potrebne in je potrebno vzeti v obzir možnost, da bi bile za prejem pomoči pripravljene tudi privoliti v obdelavo njihovih osebnih podatkov, čeprav tega resnično ne bi želele, Pooblaščenec ni naklonjen zbiranju podatkov, iz katerih bi bila razvidna vrsta in višina denarnih prejemkov. Svetujemo vam, da ob razdeljevanju hrane od vsakega posameznika, ki bo zaprosil za pomoč, zahtevate zgolj vpogled v npr. odločbo Centra za socialno delo, s katero so bile posamezniku priznane pravice do določene pomoči oziroma dokument, iz katerega bo razvidno, da je posameznik v hudi socialni stiski za kar potrebuje humanitarno pomoč. Način obdelave podatkov, ki ste ga opisali v vašem dopisu, je po mnenju Pooblaščenca v nasprotju z načelom sorazmernosti. V primeru vnaprej določenih kriterijev bi namreč lahko vpogledali v podatke, s katerimi socialno stisko izkazuje prosilec, ne pa tudi v podatke vseh tistih, ki živijo z njim in ga morda niti niso dolžni preživljati. Menimo tudi, da nikakor ne bi bilo sorazmerno, da bi dokumente kopirali, jih hranili ali kako drugače nadalje obdelovali, saj je treba privolitev posameznika v razkritje njegovih osebnih podatkov razumeti ozko – v konkretnem primeru le za enkratno pridobitev humanitarne pomoči. O b r a z l o ž i t e v: V skladu z
9. členom Ustave Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 33/1991, s spremembami, v nadaljevanju Ustava RS) je zagotovljeno varstvo osebnih podatkov ter prepovedana uporaba osebnih podatkov v nasprotju z namenom njihovega zbiranja. Zbiranje, obdelovanje, namen uporabe, nadzor in varstvo tajnosti osebnih podatkov določa zakon, vsakdo pa se ima pravico seznaniti z zbranimi osebnimi podatki, ki se nanašajo nanj ter pravico do sodnega varstva ob njihovi zlorabi. To pomeni, da je v skladu z Ustavo RS dovoljena tista obdelava osebnih podatkov, ki je vnaprej predvidena in določno opredeljena v posameznem (področnem) zakonu. Ker humanitarne organizacije sodijo v zasebni sektor, je pravna podlaga za obdelavo osebnih podatkov v zasebnem sektorju določena z
10. členom ZVOP-
11. Prvi odstavek navedenega člena določa, da se osebni podatki v zasebnem sektorju obdelujejo le, če obdelavo osebnih podatkov in osebne podatke, ki se obdelujejo, določa zakon ali če je za obdelavo določenih osebnih podatkov podana osebna privolitev posameznika. Tretji odstavek istega člena pa določa, da se ne glede na prejšnji odstavek v zasebnem sektorju lahko obdelujejo osebni podatki posameznikov, ki so z zasebnim sektorjem sklenili pogodbo ali pa so na podlagi pobude posameznika z njim v fazi pogajanj za sklenitev pogodbe, če je obdelava osebnih podatkov potrebna in primerna za izvedbo pogajanj za sklenitev pogodbe ali za izpolnjevanje pogodbe. Obdelava osebnih podatkov je v
12. točki
13. člena ZVOP-1 definirana kot kakršnokoli delovanje ali niz delovanj, ki se izvaja v zvezi z osebnimi podatki, ki so avtomatizirano obdelani ali, ki so pri ročni obdelavi zbirke osebnih podatkov namenjeni vključitvi v zbirko osebnih podatkov, zlasti zbiranje, pridobivanje, vpis, urejanje, shranjevanje, prilagajanje ali spreminjanje, priklicanje, vpogled, uporaba, razkritje s prenosom, sporočanje, širjenje ali drugo dajanje na razpolago, razvrstitev ali povezovanje, blokiranje, anonimiziranje, izbris ali uničenje. Kot sredstva obdelave pa ista določba navaja, da je obdelava lahko ročna ali avtomatizirana. Navedeno pomeni, da praktično kakršnokoli ''rokovanje'' z osebnimi podatki pomeni njihovo obdelavo. Pooblaščenec pojasnjuje, da ni našel pravne podlage, na podlagi katere bi humanitarna organizacija smela pridobivati podatke posameznikov o njegovih prejemkih, bodisi socialni pomoči, plači, pokojnini itd. tako za posameznika, kot tudi za vse ostale, ki živijo skupaj s prosilcem za pomoč. Humanitarna organizacija bi torej za pridobivanje podatkov o prejemkih posameznika potrebovala njegovo osebno privolitev. Ta po
14. točki
15. člena pomeni prostovoljno izjavo volje posameznika, da se lahko njegovi osebni podatki obdelujejo za določen namen, in je dana na podlagi informacij, ki mu jih mora zagotoviti upravljavec po tem zakonu; osebna privolitev posameznika je lahko pisna, ustna ali druga ustrezna privolitev posameznika. Ker pa v vašem primeru za posameznike, ki jim hrana, ki jo dobijo s pomočjo humanitarne organizacije, omogoča preživetje, za zadostitev pogoju prostovoljne izjave volje po mnenju Pooblaščenca, pridobitev humanitarne pomoči ne bi smela biti pogojena s privolitvijo v posredovanja potrdil oziroma izpiskov iz katerih bi bila razvidna višina denarnih prejemkov posameznikov, ki bi prišli po pomoč. Po mnenju Pooblaščenca v takšnem primeru namreč ne bi več mogli govoriti o prostovoljnosti izjave posameznika, saj bi se z odklonitvijo takšne obdelave osebnih podatkov posamezniki lahko spravili v še večjo stisko. Pooblaščenec dodaja, da državno socialno pomoč, ki jo v institucionalizirani obliki izvajajo Centri za socialno delo, od pomoči, ki jo posameznikom v stiski nudijo humanitarne organizacije loči element humanitarnosti – dobrodelnosti. Močna etična komponenta humanitarne pomoči od posameznika ne zahteva, da pojasnjuje ali opravičuje svoj trenutni socialni status in delež lastne odgovornosti za nastalo situacijo, pričakuje pa, da na drugi strani tudi posameznik ravna etično. Pooblaščenec pojasnjuje, da morajo biti, če se boste zanje odločili, kriteriji in merila, kot pogoj za pridobitev humanitarne pomoči, vnaprej opredeljeni in jasno določeni. Na ta način posamezniki lahko vnaprej predvidijo, ali bodo pomoč prejeli, ali ne, in se v slednjem primeru lahko odločijo, da se ne izpostavljajo in ne razkrivajo svojih osebnih podatkov. Pri tem še dodajamo, da je potrebno pri obdelavi osebnih podatkov upoštevati načelo sorazmernosti (
16. člen ZVOP-1), ki določa, da morajo biti podatki, ki se obdelujejo, ustrezni in po obsegu primerni glede na namene, za katere se zbirajo in nadalje obdelujejo. Na podlagi navedenega bi smela humanitarna organizacija preverjati podatke pri razdeljevanju hrane le od tistega posameznika, ki za pomoč zaprosi in le v takšnem obsegu, da bi bil namen - torej pravična razdelitev razpoložljivih dobrin, dosežen. Če se boste odločili za postavitev kriterijev oziroma meril za upravičenost do pomoči, vam svetujemo, da ob njenem razdeljevanju od posameznika, ki bo zaprosil za pomoč, zahtevate zgolj vpogled v npr. odločbo Centra za socialno delo, s katero so mu bile priznane pravice do določene pomoči oziroma dokument iz katerega bo razvidno, da je posameznik v hudi socialni stiski za kar potrebuje humanitarno pomoč. Menimo, da nikakor ne bi bilo sorazmerno, ko bi dokumente kopirali, jih hranili ali kako drugače nadalje obdelovali, saj je treba privolitev posameznika v razkritje njegovih osebnih podatkov razumeti ozko – v konkretnem primeru le za enkratno pridobitev humanitarne pomoči. Pooblaščenec zaključuje, da ni našel pravne podlage, na podlagi katere bi smele humanitarne organizacije od posameznikov, ki zaprosijo za pomoč, zbirati podatke iz katerih bi bila razvidna vrsta in višina njegovih prejemkov in prejemkov oseb, s katerimi živi. Ker pa v vašem primeru za posameznike, ki prosijo za pomoč, le-ta pomeni in omogoča preživetje, Pooblaščenec meni, da pridobitev humanitarne pomoči ne bi smela biti pogojena s privolitvijo v posredovanja potrdil oziroma izpiskov, iz katerih bi bila razvidna višina njihovih prejemkov. Če se boste odločili za postavitev kriterijev oziroma meril za dodelitev humanitarne pomoči, vam svetujemo, da v skladu z načelom sorazmernosti ob razdeljevanju te pomoči od vsakega posameznika (in ne tudi za vse osebe, ki živijo s tem posameznikom), ki bo želel prejeti pomoč zahtevate zgolj vpogled v dokument iz katerega bo izhajalo, da je ta posameznik upravičen do humanitarne pomoči. S spoštovanjem, Informacijski pooblaščenec: Nataša Pirc Musar, univ.dipl.prav., pooblaščenka O NAS Informacijski pooblaščenec Dunajska cesta 22 1000 Ljubljana, Slovenija Zemljevid (vir: najdi.si) Telefon: 01 230 97 30 Poštni in varni e-predal: gp.ip(at)ip-rs.si Odgovorna oseba za informacije za medije: dr. Jelena Virant Burnik. Kontakt za medije: Barbara Repovš, mediji@ip-rs.si ali 01 230 97 30 Prijava kršitev (Navodila in obrazci) URADNE URE PON - PET 9.00 - 12.00 POVEZAVE Informacije javnega značaja Priročniki in smernice Obrazci Politika zasebnosti Informacije o obdelavi osebnih podatkov Izjava o dostopnosti Podpora za majhna podjetja Pravice posameznikov Prijava na prejemanje e-novic Informacijski pooblaščenec | 2026