Pridobivanje podatka o tem katero hrano smejo uživati zaposleni + - Opozorilo: Mnenje je bilo izdano na podlagi določb Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1, Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo), ki je z dnem 26. 1. 2023 prenehal veljati in ga je nadomestil nov Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2, Uradni list RS, št. 163/22), zato mnenje ni več nujno aktualno. Mnenja po ZVOP-2 so na voljo tukaj. Datum: 01.02.2012 Številka: 0712-1/2012/270 Kategorije:Delovna razmerja --> Kategorije: Delovna razmerja Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju Pooblaščenec) je 18. 1. 2012 prejel vaše elektronsko sporočilo, v katerem ste zapisali, da ste zavod za vzgojo in izobraževanje, ki ima organizirano prehrano za otroke in zaposlene. Za otroke, ki potrebujejo dietno prehrano, se vrtec prilagaja dieti, ki jo predpiše zdravnik specialist, kar pomeni, da morajo starši pridobiti potrdilo in usmeritve za dietno prehrano od zdravnika. Ker v zavodu pripravljate dietno prehrano za otroke, ste se odločili, da boste omogočili dietno prehrano tudi vašim zaposlenim. Zanima vas, če imate kot delodajalec od zaposlenih pravico zahtevati, poleg zdravniškega potrdila, tudi usmeritve za dietno prehrano oz. podatek o tem, kaj smejo zaposleni, glede na svoje zdravstveno stanje, jesti. Pojasnili ste, da je zdravniško potrdilo s podatki, kaj iz zdravstvenih razlogov zaposleni (
- ne)smejo jesti nujno, ker samo na ta način lahko ocenite, če lahko zagotovite dietno prehrano. S tem bi tudi zagotovili izvrševanje pravice iz 130. člena ZDR in 103. člena Kolektivne pogodbe za dejavnost vzgoje in izobraževanja, ustrezno njihovim zdravstvenim potrebam. Avtentično razlago posameznih določb zakona daje le Državni zbor, neobvezno pa predlagatelj zakona, zato vam na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, v nadaljevanju na podlagi 7. tč. 1. odst. 49. čl. Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07, uradno prečiščeno besedilo, v nadaljevanju ZVOP-1) ter 2. čl. Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07 – ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), posredujemo naše neobvezujoče mnenje v zvezi z vašim vprašanjem. Po mnenju Pooblaščenca je delodajalec upravičen do podatka o tem, katero hrano smejo zaradi zdravstvenih razlogov uživati njegovi zaposleni le, kadar svoje obveznosti iz 130. člena ZDR in Kolektivne pogodbe izvršuje na način, da delavcem omogoča obrok med delom. Delodajalec je ob ugotovitvi nemožnosti zagotavljanja dietne prehrane delavcem tem dolžan povrniti stroške za prehrano med delom, kar z vidika varstva osebnih podatkov pomeni, da bo delodajalec le s podatkom o tem, kaj iz zdravstvenih razlogov (
- ne)smejo jesti delavci, lahko zagotovil izvrševanje pravice iz 130. člena ZDR. O b r a z l o ž i t e v: Pooblaščenec uvodoma pojasnjuje, da je ZVOP-1 sistemski zakon, ki določa pravice, obveznosti, načela in ukrepe, s katerimi se preprečujejo neustavni, nezakoniti in neupravičeni posegi v zasebnost in dostojanstvo posameznika pri obdelavi osebnih podatkov, ki so namenjeni vključitvi v dopustno zbirko osebnih podatkov. Pravna podlaga za obdelavo osebnih podatkov v javnem sektorju, kamor sodi zavod za vzgojo in izobraževanje, je urejena v 9. členu ZVOP-1. Določbe 1. odstavka 9. člena določajo, da se osebni podatki v javnem sektorju lahko obdelujejo, če obdelavo osebnih podatkov in osebne podatke, ki se obdelujejo, določa zakon. Z zakonom se lahko določi, da se določeni osebni podatki obdelujejo le na podlagi osebne privolitve posameznika. Iz 3. odstavka istega člena pa izhaja, da se ne glede na prvi odstavek tega člena se lahko v javnem sektorju obdelujejo osebni podatki posameznikov, ki so z javnim sektorjem sklenili pogodbo ali pa so na podlagi pobude posameznika z njim v fazi pogajanj za sklenitev pogodbe, če je obdelava osebnih podatkov potrebna in primerna za izvedbo pogajanj za sklenitev pogodbe ali za izpolnjevanje pogodbe. ZVOP-1 sicer kot splošen predpis na sistemski ravni ureja varstvo osebnih podatkov, vendar dopušča, da se varstvo osebnih podatkov ureja za posamezna pravna področja tudi s področnimi zakoni. Tak primer je v vašem primeru Zakon o javnih uslužbencih (Uradni list RS, št. 56/2002, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZJU) in Zakon o delovnih razmerjih (Uradni list RS, št. 42/2002, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZDR). Pooblaščenec na tem mestu ugotavlja, da ZJU kot specialni predpis v razmerju do ZDR posebej ne ureja prehrane javnih uslužbencev pri delu, zato je treba dopustnost zbiranja podatkov o tem, katero hrano smejo uživati zaposleni, presojati z vidika določb ZDR kot splošnega predpisa. Določba prvega odstavka 46. člena ZDR določa, da se osebni podatki delavcev lahko zbirajo, obdelujejo, uporabljajo in dostavljajo tretjim osebam samo, če je to določeno s tem ali drugim zakonom ali če je to potrebno zaradi uresničevanja pravic in obveznosti iz delovnega razmerja ali v zvezi z delovnim razmerjem. Iz navedene določbe ZDR tako izhaja, da delodajalec lahko zbira le tiste podatke zaposlenih in kandidatov za zaposlitev, ki so določeni s tem ali drugim zakonom ali če je to potrebno zaradi uresničevanja pravic in obveznosti iz delovnega razmerja ali v zvezi z delovnim razmerjem. ZDR na ta način tudi konkretizira načelo sorazmernosti iz 3. člena ZVOP-1, ki določa, da morajo biti osebni podatki, ki se obdelujejo, ustrezni in po obsegu primerni glede na namene, za katere se zbirajo in nadalje obdelujejo. Poleg navedenega pa ZDR v 130. členu zavezuje delodajalca, da delavcu zagotovi povračilo stroškov za prehrano med delom, za prevoz na delo in z dela ter povračilo stroškov, ki jih ima pri opravljanju določenih del in nalog na službenem potovanju. Če višina povračila stroškov iz prejšnjega odstavka ni določena s kolektivno pogodbo s splošno veljavnostjo, se določi z izvršilnim predpisom. Kot izhaja iz vašega elektronskega sporočila, za dejavnost vzgoje in izobraževanja velja Kolektivna pogodba za dejavnost vzgoje in izobraževanja v Republiki Sloveniji (Uradni list RS, št. 52/1994, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju Kolektivna pogodba). Prehrano med delo Kolektivna pogodba ureja v 103. členu, s katerim je določeno, da se delavcem zagotovi prehrana med delom ali povračilo stroškov za prehrano med delom. Regres za prehrano med delom mesečno znaša 10% povprečne plače na zaposlenega v gospodarstvu RS za pretekle tri mesece. Če je ekonomska cena zagotovljene prehrane nižja od zneska pripadajočega regresa za prehrano, so delavci upravičeni do plačila razlike. Višina regresa je enaka za vse delavce. Delavec ni upravičen do regresa za prehrano v času bolniške odsotnosti, dopusta, ko je na službenem potovanju in mu je zagotovljena dnevnica ali nadomestilo za druge opravičene odsotnosti. Iz navedene določbe Kolektivne pogodbe torej izhaja, da je delodajalec dolžan delavcem zagotoviti prehrano med delom ali povračilo stroškov za prehrano med delom. Delodajalec je torej v primeru dietne prehrane delavcev, po mnenju Pooblaščenca dolžan zagotoviti dietno prehrano ali pa izplačati znesek, ki pripada delavcu za povračilo prehrane na delu. Kot izhaja iz vašega elektronskega sporočila, želite v vašem zavodu zaposlenim omogočiti dietno prehrano, saj jo zagotavljate že otokom, ki so v oskrbi vašega zavoda. Iz navedenega torej sledi, da želite zadostiti določbam 130. člena ZDR in 103. člena Kolektivne pogodbe na način, da boste zaposlenim nudili topli obrok med delom in ne povračila stroškov za prehrano med delom. Pooblaščenec meni, da je delodajalec, kadar je delavcem dolžan zagotoviti topli obrok med delom, upravičen do podatka o tem, kaj iz zdravstvenih razlogov delavci (
- ne)smejo jesti. Iz navedenega sledi, da je delodajalec v primeru nemožnosti zagotavljanja dietne prehrane, dolžan delavcem povrniti stroške za prehrano med delom. Le na takšen način lahko delodajalec zagotovil izvrševanje pravice iz 130. člena ZDR ter Kolektivne pogodbe oz. uresničevanje pravic in obveznosti iz delovnega razmerja ali v zvezi z delovnim razmerjem. Pooblaščenec meni, da je delavec upravičen do povračila stroškov prehrane med delom, če mu delodajalec nudi možnost toplega obroka, katerega zaradi utemeljenih zdravstvenih razlogov ne more uživati, oz. če delodajalec ne more zagotoviti prehrane, ki bi ustrezala zdravstvenim potrebam delavca. Upravičenost do povračila stroškov pa delodajalec lahko ugotavlja le na način, da se seznani z dejstvom, če lahko glede na razpoložljive vire, zadosti potrebam delavcev po uživanju dietne hrane. Pooblaščenec zaključuje, da je delodajalec upravičen do podatka o tem, katero hrano smejo zaradi zdravstvenih razlogov uživati njegovi delavci le, kadar svoje obveznosti iz 130. člena ZDR in Kolektivne pogodbe izvršuje na način, da delavcem omogoča obrok med delom. Po mnenju Pooblaščenca je delodajalec ob ugotovitvi nemožnosti zagotavljanja dietne prehrane delavcem, dolžan delavcem povrniti stroške za prehrano med delom. V opisanem primeru bo le s podatkom o tem, kaj iz zdravstvenih razlogov (
- ne)smejo jesti delavci, delodajalec lahko zagotovil izvrševanje pravice iz 130. člena ZDR. S spoštovanjem, Informacijski pooblaščenec: Nataša Pirc Musar, univ.dipl.prav., pooblaščenka O NAS Informacijski pooblaščenec Dunajska cesta 22 1000 Ljubljana, Slovenija Zemljevid (vir: najdi.
- si)Telefon: 01 230 97 30 Poštni in varni e-predal: gp.ip(at)ip-rs.si Odgovorna oseba za informacije za medije: dr. Jelena Virant Burnik. Kontakt za medije: Barbara Repovš, mediji@ip-rs.si ali 01 230 97 30 Prijava kršitev (Navodila in obrazci) URADNE URE PON - PET 9.00 - 12.00 POVEZAVE Informacije javnega značaja Priročniki in smernice Obrazci Politika zasebnosti Informacije o obdelavi osebnih podatkov Izjava o dostopnosti Podpora za majhna podjetja Pravice posameznikov Prijava na prejemanje e-novic Informacijski pooblaščenec | 2026