Pridobivanje podatkov iz evidenc koncesionarjev, ki organizirajo igre na srečo ter podatkov o TRR fizičnih oseb s strani detektivov - IPRS

Pridobivanje podatkov iz evidenc koncesionarjev, ki organizirajo igre na srečo ter podatkov o TRR fizičnih oseb s strani detektivov + - Opozorilo: Mnenje je bilo izdano na podlagi določb Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1, Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo), ki je z dnem

2. 2023 prenehal veljati in ga je nadomestil nov Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2, Uradni list RS, št. 163/22), zato mnenje ni več nujno aktualno. Mnenja po ZVOP-2 so na voljo tukaj. Datum: 20.08.2006 Številka: 0712-48/2006/4 Kategorije:Bančništvo --> Kategorije: Bančništvo Spoštovani, dne 14.7.2006 smo po elektronski pošti prejeli vaša vprašanja v zvezi s pridobivanjem osebnih podatkov s strani odvetnikov. V zvezi z vašimi vprašanji smo dne 25.7.2006 izdelali mnenje. Dne 11.8.2006 pa ste nam poslali vlogo, v kateri ste zastavili še dodatna vprašanja, in sicer v zvezi s pridobivanjem osebnih podatkov s strani detektivov. Spraševali ste:
3. Ali bi bila v skladu z zakonodajo mogoča prijava v pilotski projekt Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (v nadaljevanju ZZZS), ki bo omogočal pridobivanje osebnih podatkov o zavarovancih preko interneta, pri čemer bosta pogoja digitalno spletno potrdilo ter zakonska podlaga? Ker v skladu z zakonodajo preko elektronske pošte že pridobivate podatke iz Centralnega registra prebivalstva, menite, da pridobivanje podatkov iz evidenc ZZZS ne more biti sporno.
4. Ali Zakon o detektivski dejavnosti (Ur. l. RS, št. 32/94 ter spremembe in dopolnitve, v nadaljevanju ZDD) omogoča pridobivanje podatkov iz evidenc koncesionarjev, ki organizirajo igre na srečo? Sami menite, da ZDD to omogoča, in sicer na podlagi
5. tč. I. odst.
6. čl. ZDD, vendar strogo selektivno in za točno določen namen.
7. Ali ZDD omogoča pridobivanje podatkov o številki transakcijskega računa za fizično osebo in podatkov o finančni instituciji, pri kateri je odprt ter statusu računa (v nadaljevanju podatki o TRR)? Sami menite, da ZDD to omogoča, in sicer na podlagi
8. in
9. čl. ZDD, vendar skrajno selektivno in za točno določen namen.Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju Pooblaščenec) uvodoma poudarja, da lahko avtentično razlago posameznih določb zakona daje le Državni zbor, neobvezno pa predlagatelj zakona, zato vam na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, v nadaljevanju na podlagi
10. tč. I. odst.
11. čl. Zakona o varstvu osebnih podatkov (Ur. l. RS, št. 86/04 in 113/05, v nadaljevanju ZVOP-1) ter
12. in
13. čl. Zakona o informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05, ZInfP) posredujemo naše neobvezno mnenje v zvezi z vašimi vprašanji. Ad 1V zvezi z vašim vprašanjem, ali bi bilo v skladu z zakonodajo mogoča prijava v pilotski projekt ZZZS, Pooblaščenec ponovno pojasnjuje, da trenutno konkretni projekt še proučuje. V kolikor bo projekt zaživel v praksi, pa Pooblaščenec ne vidi razloga, da detektivske družbe, ob izpolnjevanju vseh zakonskih pogojev, ne bi smele sodelovati v takšnem projektu.Ad 2 in 3Pooblaščenec uvodoma poudarja, da je ZDD v razmerju do drugih zakonov specialni predpis o pooblastilih detektivov, tako tudi glede pridobivanja osebnih podatkov. ZDD ureja pridobivanje podatkov s strani detektivov v
14. in
15. členu.
16. čl. ZDD določa, da sme detektiv pridobivati informacije neposredno od osebe, na katero se podatki nanašajo, lahko pa tudi od drugih oseb, ki imajo podatke in so jih pripravljene dati prostovoljno, in iz sredstev javnega obveščanja, in sicer izključno:- o osebah, ki so pogrešane ali skrite, o dolžnikih, o avtorjih anonimnih pisem in o povzročiteljih materialnih in nematerialnih škod;- o predmetih, ki so ukradeni ali izgubljeni;- o dokaznem gradivu, potrebnem za zavarovanje ali dokazovanje pravic in upravičenj stranke pred pravosodnimi in drugimi organi oziroma organizacijami, ki v postopkih odločajo o teh pravicah; - o zvestobi delavcev pri izvajanju konkurenčne klavzule;- o podatkih o uspešnosti in poslovnosti pravnih oseb;- o kaznivih dejanjih, ki se preganjajo na zasebno tožbo ter o njihovih storilcih;- o disciplinskih kršitvah in disciplinskih kršiteljih;- o kandidatih za zaposlitev, v okviru vsebine pisnega soglasja kandidata za zaposlitev.Pri pridobivanju informacij iz prejšnjega odstavka je detektiv dolžan osebo predhodno opozoriti, da podatke daje prostovoljno.
17. čl. ZDD pa določa, da je na podlagi dokazila o tem, da je prevzel konkretno nalogo, za izpolnitev katere potrebuje podatke iz evidenc, upravljavec zbirke podatkov dolžan detektivu posredovati podatke iz:- evidence registriranih vozil: registrsko označbo, podatke o lastniku in podatke o vozilu;- registra stalnega prebivalstva ali centralnega registra prebivalstva: podatke o stalnem in začasnih prebivališčih;- evidence zavarovancev: podatke o zaposlitvi (delodajalec, delovno mesto);- slovenskega ladijskega registra in registra zrakoplovov – podatke o plovilih in lastnikih.Detektiv ima pravico vpogleda v sodne in upravne spise v primerih, ko ima po zakonu to pravico stranka, ki ga je pooblastila. Za pridobitev podatkov po tem členu ni potrebno, da je oseba, na katero se podatki nanašajo, predhodno seznanjena s tem, da se bodo podatki o njej pridobili po določbah tega člena. Za dokazilo iz prvega odstavka tega člena se šteje sklenjena pogodba med detektivom in stranko in pisno pooblastilo iz prvega odstavka
18. člena tega zakona (pooblastilo, iz katerega je razvidno področje zbiranja informacij iz
19. člena tega zakona, namen zbiranja informacij in obseg danega pooblastila, op. Pooblaščenca).Iz navedenih določb je razvidno, da dolžnost posredovanja podatkov detektivu vzpostavlja le
20. čl ZDD, medtem ko
21. čl. ZDD določa zgolj, katere informacije detektiv sploh sme pridobivati in iz katerih virov, ne določa pa, da so osebe, od katerih detektiv skuša pridobiti te informacije, detektivu informacije tudi dolžne posredovati. Dolžnost posredovanja podatkov tako velja izključno za upravljavce zbirk podatkov, ki so taksativno našteti v I. odst.
22. čl. ZDD in še to le za posredovanje tistih podatkov, ki jih I. odst.
23. čl. ZDD prav tako našteva taksativno. Med upravljavci zbirk podatkov oziroma podatki, naštetimi v I. odst.
24. čl. ZDD, ni koncesionarjev, ki organizirajo igre na srečo oziroma podatkov o TRR, kar a contrario pomeni, da koncesionarji, ki organizirajo igre na srečo ter upravljavci zbirk podatkov o TRR detektivom niso dolžni posredovati podatkov. Posredovanje podatkov o TRR izrecno ureja Zakon o plačilnem prometu (Ur. l. RS, št. 30/02 ter spremembe in dopolnitve, v nadaljevanju ZPlaP), ki v
25. čl. določa, da so podatki o transakcijskih računih pravnih oseb, zasebnikov v delu, ki se nanaša na njihovo dejavnost, in drugih imetnikov, ki niso fizične osebe, javni in jih lahko pridobi vsak, ne da bi moral za to izkazati pravni interes. Ti podatki so dostopni tudi na spletni strani Banke Slovenije (I. odst.
26. čl.). II. odst.
27. čl. ZPlaP pa določa, da podatke o transakcijskih računih fizičnih oseb lahko pridobijo: – imetnik transakcijskega računa glede podatkov, ki se nanašajo nanj, – izvajalci plačilnega prometa, ki jih pridobijo za namene iz tretjega odstavka
28. člena tega zakona, – osebe in drugi subjekti, za katere zakon določa pravno podlago in namen posredovanja osebnih podatkov. Iz navedenih določb ZPlaP izhaja, da lahko Banka Slovenije podatke o TRR fizičnih oseb posreduje drugim osebam (ki niso imetniki TRR oziroma izvajalci plačilnega prometa), le na podlagi izkazanega pravnega interesa oziroma, če tako določa zakon. Takšen primer je tudi posredovanje podatkov o TRR računih dolžnika upniku v izvršilnem postopku, ki ga tudi sami omenjate. V zvezi s to problematiko Pooblaščenec pojasnjuje, da IV. odst.
29. čl. Zakona o izvršbi in zavarovanju (Ur. l. RS, št. 51/1998 ter spremembe in dopolnitve, v nadaljevanju ZIZ) sicer določa, da je upravljavec podatkov ali zbirk podatkov dolžan upniku, ki izkaže pravni interes, na njegovo zahtevo, ne glede na določbe predpisov, ki urejajo varstvo osebnih podatkov ali zbirk podatkov, posredovati osebne podatke, ki se nanašajo na dolžnika, med drugim tudi številke računov, vendar pa v naslednjem odstavku istega člena določa, da upnik izkaže pravni interes z listino, ki je izvršilni naslov, na podlagi katerega je mogoče po tem zakonu predlagati izvršbo. S tega vidika je pomembno razlikovati med predlogom za izvršbo, vloženim na podlagi izvršilnega naslova in predlogom za izvršbo, vloženim na podlagi verodostojne listine. V prvem primeru upnik že pred vložitvijo predloga za izvršbo razpolaga z izvršilnim naslovom, na podlagi katerega so mu banke, v skladu s IV. odst.
30. čl. ZIZ dolžne posredovati podatke o transakcijskih računih dolžnika, medtem ko v primeru izvršilnega postopka, ki teče na podlagi verodostojne listine, upnik pred in v začetku postopka z izvršilnim naslovom (še) ne razpolaga. V takšnem primeru pridobi upnik veljaven izvršilni naslov in s tem tudi pravni interes v smislu V. odst.
31. čl. ZIZ šele, ko je izdan sklep o izvršbi in ko ta postane pravnomočen in izvršljiv. Končno mnenje ZDD sicer daje generalno podlago za pridobivanje več podatkov iz obstoječih evidenc, ne vzpostavlja pa pravne podlage za pridobivanje podatkov iz evidenc koncesionarjev, ki organizirajo igre na srečo, ter podatkov o TRR fizičnih oseb. Ker gre za osebne podatke, bi za obdelavo teh podatkov morala obstajati izrecna pravna podlaga v zakonu. Obstoječa zakonodaja pa ne le, da ne vzpostavlja dolžnosti posredovanja teh podatkov s strani koncesionarjev, ki organizirajo igre na srečo ter upravljavcev zbirk podatkov o TRR fizičnih oseb, ampak detektive celo ne našteva med upravičenimi prejemniki zahtevanih osebnih podatkov, kar pomeni, da navedeni upravljavci zbirk osebnih podatkov detektivom teh podatkov ne smejo posredovati. V upanju, da ste dobili odgovore na vaša vprašanja, vas vljudno pozdravljamo. S spoštovanjem, Informacijski pooblaščenec:Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav.,pooblaščenka O NAS Informacijski pooblaščenec Dunajska cesta 22 1000 Ljubljana, Slovenija Zemljevid (vir: najdi.si) Telefon: 01 230 97 30 Poštni in varni e-predal: gp.ip(at)ip-rs.si Odgovorna oseba za informacije za medije: dr. Jelena Virant Burnik. Kontakt za medije: Barbara Repovš, mediji@ip-rs.si ali 01 230 97 30 Prijava kršitev (Navodila in obrazci) URADNE URE PON - PET 9.00 - 12.00 POVEZAVE Informacije javnega značaja Priročniki in smernice Obrazci Politika zasebnosti Informacije o obdelavi osebnih podatkov Izjava o dostopnosti Podpora za majhna podjetja Pravice posameznikov Prijava na prejemanje e-novic Informacijski pooblaščenec | 2026