← Slovenija

Pridobivanje podatkov o bančnih računih iz Liechtensteina - IPRS

Pridobivanje podatkov o bančnih računih iz Liechtensteina + - Opozorilo: Mnenje je bilo izdano na podlagi določb Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1, Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo), ki je z dnem

  1. 2023 prenehal veljati in ga je nadomestil nov Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2, Uradni list RS, št. 163/22), zato mnenje ni več nujno aktualno. Mnenja po ZVOP-2 so na voljo tukaj. Datum: 20.03.2008 Številka: 0712-240/2008/2 Kategorije:Davčni postopki --> Kategorije: Davčni postopki Spoštovani, Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju Pooblaščenec) je prejel vaše elektronsko sporočilo, v katerem nas sprašujete, ali je uporaba zbirke podatkov o osebnih računih v tujini nezakonita, kot navajate, naj bi davčne oblasti nameravale na nezakonit način pridobiti podatke o bančnih vlogah v Liechtensteinu. Navajate še, da so v Liechtensteinu in nekaterih drugih državah bančne vloge tajne, v javnost pa naj bi prišle s plačilom podkupnine bivšemu uslužbencu banke. V zvezi s primerom, ki ga opisujete, je z vidika varstva osebnih podatkov, za katerega je pristojen Pooblaščenec, pomembno: Kakšna pooblastila ima Davčna uprava Republike Slovenije za obdelavo in pridobivanje osebnih podatkov v zvezi z davčnim postopkom? Uvodoma opozarjamo, da je Pooblaščenec z vidika varstva pravic posameznika glede zasebnosti pristojen le za vidik varstva osebnih podatkov v okviru zbirk osebnih podatkov in ne tudi za vse druge vidike pravice do zasebnosti ali zbirke, ki vsebujejo podatke, ki niso osebni podatki. V nadaljevanju vam zato na podlagi vašega dopisa ter na podlagi
  2. točke prvega odstavka
  3. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07, uradno prečiščeno besedilo; ZVOP-1) ter
  4. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS št. 113/05 in 51/07-ZUstS-A; ZInfP) posredujemo naše neobvezno mnenje v zvezi z vašim vprašanjem: Pooblaščenec ugotavlja, da je zakonska podlaga za zbiranje podatkov v zvezi z davčnim postopkom podana v ZDavP-
  5. Iz navedenega izhaja, da ima DURS pravno podlago za zbiranje vseh v ZDavP-2 in morebitnih mednarodnih pogodbah opredeljenih osebnih podatkov v zvezi z davčnim postopkom brez posameznikove privolitve. Ločeno pa je vprašanje pridobivanja dokazov za namene morebitnega s tem povezanega kazenskega postopka. Vendar pa za presojanje zakonitosti pridobivanja dokazov v kazenskem postopku Pooblaščenec ni pristojen, za to so namreč pristojna sodišča v konkretnem postopku, kjer se morebitni nezakonito pridobljeni dokazi uporabljajo. V kolikor pa menite, da je v zvezi s pridobivanjem omenjenih podatkov nastala konkretna kršitev ZVOP-1, lahko na Pooblaščenca naslovite prijavo. Prijavo lahko vložite osebno, pisno ali preko spletnega obrazca, ki je na voljo na spletni strani: http://www.ip-rs.si/kazalo-kontakt-iskalnik/kontakt/ V skladu z
  6. členom ZInfP je namreč Pooblaščenec, med drugim pristojen za inšpekcijski nadzor nad izvajanjem ZVOP-1 in drugih predpisov, ki urejajo varstvo ali obdelavo osebnih podatkov v Republiki Sloveniji. O b r a z l o ž i t e v:
  7. Pravna podlaga za zbiranje osebnih podatkov v zvezi z davčnim postopkom V skladu z
  8. členom Ustave Republike Slovenije (Ur. l. RS, št. 33/91, 42/97, 60/00 in 69/04) je zagotovljeno varstvo osebnih podatkov ter prepovedana uporaba osebnih podatkov v nasprotju z namenom njihovega zbiranja. Ista določba v nadaljevanju določa, da zbiranje, obdelovanje, namen uporabe, nadzor in varstvo tajnosti osebnih podatkov določa zakon, da ima vsakdo pravico seznaniti se z zbranimi osebnimi podatki, ki se nanašajo nanj ter pravico do sodnega varstva ob njihovi zlorabi. Ustavna določba je konkretizirana z ZVOP-1, ki določa pravice, obveznosti, načela in ukrepe, s katerimi se preprečujejo neustavni, nezakoniti in neupravičeni posegi v zasebnost in dostojanstvo posameznika pri obdelavi osebnih podatkov (
  9. člen ZVOP-1). Obdelavo osebnih podatkov (t.j. med drugim tudi zbiranje in vse druge oblike obdelave podatkov) v javnem sektorju, kamor kot del izvršilne veje oblasti v skladu z
  10. točko
  11. člena ZVOP-1 in
  12. členom Zakona o državni upravi (Uradni list RS, št. 113/05, uradno prečiščeno besedilo; ZDU-1) sodita tako ministrstvo za finance kot tudi Davčna uprava Republike Slovenije (v nadaljevanju DURS), ureja
  13. člen ZVOP-
  14. Ta določa, da se osebni podatki v javnem sektorju lahko obdelujejo, če obdelavo osebnih podatkov in osebne podatke, ki se obdelujejo, določa zakon. Z zakonom se lahko določi, da se določeni osebni podatki obdelujejo le na podlagi osebne privolitve posameznika. ZVOP-1 pa glede navedenega pozna tudi tri izjeme, in sicer: - lahko nosilci javnih pooblastil obdelujejo osebne podatke tudi na podlagi osebne privolitve posameznika brez podlage v zakonu, kadar ne gre za izvrševanje njihovih nalog kot nosilcev javnih pooblastil, pri čemer morajo biti zbirke osebnih podatkov, ki nastanejo na tej podlagi, ločene od zbirk osebnih podatkov, ki nastanejo na podlagi izvrševanja nalog nosilca javnih pooblastil (drugi odstavek
  15. člena ZVOP-1); - se lahko v javnem sektorju obdelujejo tudi osebni podatki posameznikov, ki so z javnim sektorjem sklenili pogodbo ali pa so na podlagi pobude posameznika z njim v fazi pogajanj za sklenitev pogodbe, če je obdelava osebnih podatkov potrebna in primerna za izvedbo pogajanj za sklenitev pogodbe ali za izpolnjevanje pogodbe (tretji odstavek
  16. člena ZVOP-1); ter - se lahko v javnem sektorju izjemoma obdelujejo tisti osebni podatki, ki so nujni za izvrševanje zakonitih pristojnosti, nalog ali obveznosti javnega sektorja, če se s to obdelavo ne poseže v upravičen interes posameznika, na katerega se osebni podatki nanašajo (četrti odstavek
  17. člena ZVOP-1). Glede na to, da v primeru, ki ga opisujete, kolikor je mogoče razbrati iz vašega opisa, ne gre za nobeno izmed izjem po
  18. členu ZVOP-1, iz tega izhaja, da je za obdelavo osebnih podatkov v okviru javnega sektorja (upravljavec osebnih podatkov, ki jih zbira npr. Davčna uprava Republike Slovenije je sama davčna uprava) potrebna ustrezna zakonska podlaga (v določenih primerih lahko poleg te tudi osebna privolitev), nikakor pa ni za vsako pridobitev osebnih podatkov na podlagi zakona potrebna osebna privolitev. Konkretna zakonska podlaga za zbiranje osebnih podatkov v zvezi z davki je predvsem Zakon o davčnem postopku (Ur.l. RS, št. 117/2006, v nadaljevanju: ZDavP-2), ki v
  19. členu opredeljuje splošno načelo dolžnosti dajanja podatkov. V četrtem odstavku tako določa, da so organi in druge osebe, ki razpolagajo s podatki, pomembnimi za odločanje v davčnih zadevah, dolžni posredovati davčnemu organu te podatke brezplačno, razen če zakon ne določa drugače. Prvi odstavek
  20. člen ZDavP-2 določa, da morajo osebe, ki so dolžne voditi poslovne knjige in evidence v skladu s tem zakonom ali na njegovi podlagi izdanim predpisom, drugim zakonom ali računovodskim standardom, ter druge osebe, ki so z zakonom pooblaščene, da vzpostavijo, vodijo in vzdržujejo zbirke podatkov, registre ali druge evidence, davčnemu organu dati na razpolago vse podatke, potrebne za pobiranje davkov, ter omogočiti davčnemu organu vpogled v svojo dokumentacijo. Na razpolago morajo dati tudi vso dokumentacijo, ki jo vodijo, in zbirke podatkov, ki jih vodijo v obliki registrov, evidenc ali zbirov podatkov, ne glede na to, ali so z zakonom predpisane kot obvezne, in informacije, ki so pomembne pri odmeri davka, vključno s svojo davčno številko in davčnimi številkami drugih oseb, s katerimi morajo razpolagati v skladu s tem zakonom ali zakonom o obdavčenju. Drugi odstavek nadalje določa, da se prvi odstavek tega člena uporablja tudi za podatke, ki jih davčni organ pridobiva v skladu z veljavno mednarodno pogodbo, ki obvezuje Republiko Slovenijo, zakonom o obdavčenju ali tem zakonom. Tretji odstavek
  21. člena ZDavP-2 določa, da davčni organ pridobiva podatke v skladu s prvim odstavkom tega člena:
  22. avtomatično, če je tak način dajanja podatkov in vrsta zahtevanih podatkov določena s tem zakonom, zakonom, ki ureja davčno oziroma carinsko službo, in zakonom o obdavčenju,
  23. na pisno zahtevo, če ni s tem zakonom drugače določeno, ali
  24. na kraju samem. Iz navedenega izhaja, da ima DURS pravno podlago za zbiranje vseh v ZDavP-2 in morebitnih mednarodnih pogodbah opredeljenih osebnih podatkov v zvezi z davčnim postopkom brez posameznikove privolitve. Ločeno pa je vprašanje pridobivanja dokazov za namene morebitnega s tem povezanega kazenskega postopka. Vendar pa za presojanje zakonitosti pridobivanja dokazov v kazenskem postopku Pooblaščenec ni pristojen, za to so namreč pristojna sodišča v konkretnem postopku, kjer se morebitni nezakonito pridobljeni dokazi uporabljajo. V kolikor pa menite, da je v zvezi s pridobivanjem omenjenih podatkov nastala konkretna kršitev ZVOP-1, lahko na Pooblaščenca naslovite prijavo. Prijavo lahko vložite osebno, pisno ali preko spletnega obrazca, ki je na voljo na spletni strani: http://www.ip-rs.si/kazalo-kontakt-iskalnik/kontakt/ V skladu z
  25. členom ZInfP je namreč Pooblaščenec, med drugim pristojen za inšpekcijski nadzor nad izvajanjem ZVOP-1 in drugih predpisov, ki urejajo varstvo ali obdelavo osebnih podatkov v Republiki Sloveniji. V upanju, da ste dobili odgovor na svoje vprašanje, vas lepo pozdravljamo. Informacijski pooblaščenec: Nataša Pirc Musar, univ.dipl.prav., pooblaščenka O NAS Informacijski pooblaščenec Dunajska cesta 22 1000 Ljubljana, Slovenija Zemljevid (vir: najdi.si) Telefon: 01 230 97 30 Poštni in varni e-predal: gp.ip(at)ip-rs.si Odgovorna oseba za informacije za medije: dr. Jelena Virant Burnik. Kontakt za medije: Barbara Repovš, mediji@ip-rs.si ali 01 230 97 30 Prijava kršitev (Navodila in obrazci) URADNE URE PON - PET 9.00 - 12.00 POVEZAVE Informacije javnega značaja Priročniki in smernice Obrazci Politika zasebnosti Informacije o obdelavi osebnih podatkov Izjava o dostopnosti Podpora za majhna podjetja Pravice posameznikov Prijava na prejemanje e-novic Informacijski pooblaščenec | 2026

🔗 Na uradni vir

Razlaga UI na podlagi uradnega besedila zakona. Okvirna, ne nadomešča pravnega nasveta.