← Slovenija

Pridobivanje podatkov o državljanstvu in zaposlitvi določene osebe - IPRS

Pridobivanje podatkov o državljanstvu in zaposlitvi določene osebe + - Opozorilo: Mnenje je bilo izdano na podlagi določb Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1, Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo), ki je z dnem

  2. 2023 prenehal veljati in ga je nadomestil nov Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2, Uradni list RS, št. 163/22), zato mnenje ni več nujno aktualno. Mnenja po ZVOP-2 so na voljo tukaj. Datum: 13.11.2006 Številka: 0712-338/2006/2 Kategorije:Delovna razmerja, Razno --> Kategorije: Razno, Delovna razmerja Spoštovani,Informacijski pooblaščenec je dne
  4. 2006 prejel vaše e-sporočilo. V njem nas sprašujete ali in kje je mogoče za določeno osebo pridobiti podatke:
  5. o državljanstvu in
  6. o zaposlitvi.Ker lahko avtentično razlago posameznih določb relevantnih predpisov daje le Državni zbor, neobvezno pa predlagatelj zakona, vam na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, v nadaljevanju na podlagi
  7. točke prvega odstavka
  8. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 86/04 in 113/05 - ZInfP; v nadaljevanju ZVOP-1) ter
  9. člena Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05) posredujemo neobvezno mnenje v zvezi z vašim vprašanjem. Ker v svojem sporočilu niste navedli za kakšne namene in v kakšni vlogi, bi želeli pridobiti navedene podatke, vam v nadaljevanju podajamo splošen odgovor s primeroma naštetimi javnimi evidencami in predpisi, ki jih urejajo.
  10. Splošno1.1 Zakon o varstvu osebnih podatkovUvodoma je potrebno pojasnilo o relevantni ureditvi v ZVOP-1, ki je sistemski predpis, ki določa pravice, obveznosti, načela in ukrepe, s katerimi se preprečujejo neustavni, nezakoniti in neupravičeni posegi v zasebnost in dostojanstvo posameznika pri obdelavi osebnih podatkov. Prvi odstavek
  11. člena določa, da mora upravljavec osebnih podatkov proti plačilu stroškov posredovanja, če zakon ne določa drugače, posredovati osebne podatke uporabnikom osebnih podatkov. Drugi odstavek
  12. člena določa še, da upravljavec centralnega registra prebivalstva ali evidenc stalno in začasno prijavljenih prebivalcev mora na način, ki je določen za izdajo potrdila, posredovati upravičencu, ki izkaže pravni interes za uveljavljanje pravic pred osebami javnega sektorja, osebno ime in naslov stalnega ali začasnega prebivališča posameznika, zoper katerega uveljavlja svoje pravice. Zaradi ozkosti drugega odstavka
  13. člena, ta ne nudi podlage za pridobitev osebnih podatkov, ki ste jih navedli v vašem sporočilu.Iz širine definicije pojma uporabnik osebnih podatkov in dejstva, da gre pri posredovanju osebnih podatkov za njihovo obdelavo, izhaja, da je potrebno pri utemeljevanju dopustnosti (zakonitosti) posredovanja osebnih podatkov po
  14. členu upoštevati splošne določbe v 8.,
  15. in
  16. členu ZVOP-1 , ki določajo podlage za obdelavo osebnih podatkov. Posredovanje osebnih podatkov je tako dopustno, če: - za to obstaja izrecna podlaga v nekem zakonu, - je za to podana osebna privolitev posameznika (poleg tega velja, da zakon lahko določi, da se osebni podatki lahko posredujejo uporabnikom samo na podlagi pisne privolitve posameznika), - je to potrebno zaradi izpolnjevanja pogodbenih obveznosti po
  17. in 10 . členu ZVOP-1, - je to nujno zaradi izvrševanja zakonitih pristojnosti, nalog ali obveznosti javnega sektorja ter se s tem ne poseže v upravičen interes posameznika ali - je to nujno zaradi uresničevanja zakonitih interesov zasebnega sektorja in ti interesi očitno prevladujejo nad interesi posameznika, na katerega se podatki nanašajo.1.2 Zakon o centralnem registru prebivalstva Glede na določbe
  18. člena Zakona o centralnem registru prebivalstva (Uradni list RS, št. 72/06; v nadaljevanju ZCRP), so podatki, ki se vodijo v okviru centralnega registra prebivalstva med drugim tudi podatki o državljanstvu (ne pa tudi o zaposlitvi).Na podlagi drugega odstavka
  19. člena, lahko upravljavec CRP posreduje podatke iz CRP za vzpostavitev oziroma za vodenje in vzdrževanje registrov in uradnih evidenc državnim organom in drugim uporabnikom, za izvrševanje njihovih, z zakonom določenih nalog.Skladno s prvim odstavkom
  20. člena velja, da so uporabniki, ki uporabljajo CRP za vzpostavitev novih zbirk oziroma za tekoče vodenje in vzdrževanje z zakonom predpisanih zbirk, upravljavci zbirk podatkov iz prvega odstavka
  21. člena ZCRP in drugi, ki imajo za to zakonsko podlago. Pomembna je še določba drugega odstavka
  22. člena, ki določa, da imajo uporabniki osebnih podatkov, ki imajo zakonsko podlago za pridobivanje podatkov in uporabniki, ki so pooblaščeni z osebno pisno privolitvijo posameznika, na katerega se podatki nanašajo, pa v zakonu oziroma pooblastilu nimajo konkretno opredeljenih podatkov, do katerih so upravičeni, pravico iz CRP dobiti naslednje podatke: ime in priimek, kraj rojstva, leto rojstva, spol, državljanstvo, prebivališče in vrsta prebivališča.1.3 Zakon o matičnem registruTudi v matičnem registru, ki združuje tri prej ločene matične knjige – rojstno, poročno in matično knjigo umrlih, se na podlagi Zakona o matičnem registru (Uradni list RS, št. 59/2006, v nadaljevanju ZMatR), med drugim vodijo podatki o državljanstvu (prvi odstavek
  23. člena).V
  24. členu ZmatR je določeno, da se za obdelavo osebnih podatkov iz matičnega registra uporabljajo določbe zakona, ki ureja varstvo osebnih podatkov (glej podlage za obdelavo osebnih podatkov v točki 1.1). ZMatR v
  25. čl. natančno določa, katere osebe so upravičene do izdaje izpiskov in potrdil, in sicer je določeno, da se izpiski in potrdila iz matičnega registra izdajajo na zahtevo posameznika, na katerega se vpis nanaša, na zahtevo drugih oseb pa le, če imajo njegovo pisno privolitev ali zakonsko pooblastilo. V primeru, da vpisani ni več živ in v času svojega življenja ni izrecno prepovedal posredovanja svojih osebnih podatkov, se izpiski in potrdila iz matičnega registra lahko izdajo osebam, ki izkažejo zakoniti interes za uporabo osebnih podatkov in če temu ožji družinski člani ne nasprotujejo. 1.4 Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju in Zakon o matični evidenci zavarovancev in uživalcev pravic iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Uradni list RS, št. 109/06) v
  26. členu predvideva vzpostavitev in uporabo posebne matične evidence zavarovancev in uživalcev pravic iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja, ki vsebuje podatke, ki so potrebni za izvajanje pokojninskega in invalidskega zavarovanja ter jo vodi Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije. Matična evidenca je urejena z Zakonom o matični evidenci zavarovancev in uživalcev pravic iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja (Uradni list RS, št. 81/00), ki v tretjem odstavku
  27. člena določa, da se za zbiranje, obdelavo in posredovanje podatkov iz evidenc po tem zakonu uporabljajo določbe zakona, ki ureja varstvo osebnih podatkov (glej podlage za obdelavo osebnih podatkov v točki 1.1), če s tem zakonom ni drugače določeno. Skladno z
  28. členom zakona, se v matični evidenci nahajajo tudi nekateri podatki v zvezi z zaposlitvijo in podatki o državljanstvu. Glede uporabe podatkov iz matične evidence velja, da mora njen upravljavec posredovati podatke iz matične evidence za vzpostavitev oziroma za vodenje in vzdrževanje registrov in uradnih evidenc državnim organom in drugim uporabnikom, za izvrševanje njihovih, z zakonom določenih nalog (drugi odstavek
  29. člena). Poleg tega, da se podatki, ki jih vsebuje matična evidenca uporabljajo predvsem za izvajanje pokojninskega in invalidskega zavarovanja in vodenje postopkov za uveljavljanje pravic, imajo pravico do podatkov tudi SURS, ZZZS in ZRSZ (
  30. člen).
  31. Končno mnenjeNa podlagi zgornjih navedb Pooblaščenec zaključuje, da kot posameznik, brez izrecne zakonske podlage ali izrecne privolitve tistega na katerega se podatki nanašajo, nimate pravice pridobiti podatka o državljanstvu ali podatka o zaposlitvenem statusu določene osebe. Zaradi pomanjkljivega poznavanja dejanskega stanja, se Pooblaščenec ne more opredeliti do možnih podlag za pridobitev želenih podatkov po drugem in tretjem odstavku
  32. člena ZVOP-1 (glej točko 1.1).Lepo vas pozdravljamo, Informacijski pooblaščenec: Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav., pooblaščenka O NAS Informacijski pooblaščenec Dunajska cesta 22 1000 Ljubljana, Slovenija Zemljevid (vir: najdi.si) Telefon: 01 230 97 30 Poštni in varni e-predal: gp.ip(at)ip-rs.si Odgovorna oseba za informacije za medije: dr. Jelena Virant Burnik. Kontakt za medije: Barbara Repovš, mediji@ip-rs.si ali 01 230 97 30 Prijava kršitev (Navodila in obrazci) URADNE URE PON - PET 9.00 - 12.00 POVEZAVE Informacije javnega značaja Priročniki in smernice Obrazci Politika zasebnosti Informacije o obdelavi osebnih podatkov Izjava o dostopnosti Podpora za majhna podjetja Pravice posameznikov Prijava na prejemanje e-novic Informacijski pooblaščenec | 2026

🔗 Na uradni vir

Razlaga UI na podlagi uradnega besedila zakona. Okvirna, ne nadomešča pravnega nasveta.