Pridobivanje podatkov o družinskih članih voznika avtomobila + - Opozorilo: Mnenje je bilo izdano na podlagi določb Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1, Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo), ki je z dnem
- 2023 prenehal veljati in ga je nadomestil nov Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2, Uradni list RS, št. 163/22), zato mnenje ni več nujno aktualno. Mnenja po ZVOP-2 so na voljo tukaj. Datum: 11.09.2016 Številka: 0712-1/2016/1794 Kategorije:Pridobivanje OP iz zbirk --> Kategorije: Pridobivanje OP iz zbirk Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju IP) je prejel vaše zaprosilo za mnenje, v katerem ste navedli, da ste na MNZ, Sektor za registracijo prebivalstva in javne listine, Urad za upravne notranje zadeve in naturalizacijo prejeli zahtevo odvetnika za posredovanje podatkov o družinskih članih lastnika avtomobila. Odvetnik naj bi svojo zahtevo utemeljeval s tem, da naj bi njegovi stranki (pooblastilo je bilo priloženo) kot upravljavcu parkirišča voznik povzročil škodo, in sicer s pobegom iz plačljivega parkirišča. V preteklosti naj bi bilo že ugotovljeno, kdo je lastnik vozila, vendar pa naj bi odvetnik na poziv za plačilo denarne kazni zaradi kršitve pravil parkiranja, ki so objavljena ob uvozu na parkirišče, prejel odgovor lastnika, da tistega dne on ni upravljal s tem vozilom in da identitete voznika ne želi razkriti. Zdaj naj bi se odvetnik obrnil na vas in od vas želel pridobiti podatke vseh otrok lastnika (EMŠO in naslov), saj naj bi bilo iz videoposnetka razvidno, da je v vozilu sedel mlajši par - fant in dekle, stara med 20 in 30 let. Navedli ste, da kljub določbi
- odstavka
- člena Zakona o odvetništvu (Ur. l. RS, št.24/96 – odl. US, 24/01, 54/08, 35/09, 97/14, 8/16 – odl. US in 46/16, v nadaljevanju ZOdv) menite, da do teh podatkov ni upravičen in da v tem primeru pride v poštev
- člen Zakona o pravilih cestnega prometa (Ur. l. RS, št. 82/13 - UPB2).Avtentično razlago posameznih določb zakona daje le Državni zbor, neobvezno pa predlagatelj zakona, zato vam v nadaljevanju na podlagi
- točke prvega odstavka
- člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 86/2004 s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZVOP-1) ter
- člena Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07 – ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), posredujemo naše neobvezujoče mnenje v zvezi z vašim vprašanjem.Odvetnik mora v zahtevi po
- členu ZOdv posameznike, katerih osebne podatke zahteva opredeliti tako določno, da ob ugoditvi zahtevi pride le do posredovanja osebnih podatkov posameznikov, ki so potrebni in relevantni za posamezno njegovo zadevo, ne pa tudi osebnih podatkov drugih posameznikov, ki za konkretno odvetnikovo zadevo niso potrebni. Do slednjih osebnih podatkov odvetnik ni upravičen in mu jih ne smete posredovati. V
- členu ZVOP-1, ki ste ga omenjali v vašem vprašanju je določeno, da se osebni podatki lahko obdelujejo le, če obdelavo osebnih podatkov in osebne podatke, ki se obdelujejo, določa zakon ali če je za obdelavo določenih osebnih podatkov podana osebna privolitev posameznika. Namen obdelave osebnih podatkov mora biti določen v zakonu. 1.odst.
- člena ZVOP-1 določa, da se lahko osebni podatki v javnem sektorju, kamor spada tudi zavezanec obdelujejo, če obdelavo osebnih podatkov in osebne podatke, ki se obdelujejo, določa zakon. Z zakonom se lahko določi, da se določeni osebni podatki obdelujejo le na podlagi osebne privolitve posameznika. Nosilci javnih pooblastil lahko obdelujejo osebne podatke tudi na podlagi osebne privolitve posameznika brez podlage v zakonu, kadar ne gre za izvrševanje njihovih nalog kot nosilcev javnih pooblastil.V skladu z določbo
- odstavka ZOdv so državni organi, ne glede na določbe drugih zakonov, ki določajo posredovanje osebnih podatkov upravljavcem osebnih podatkov in uporabnikom osebnih podatkov, dolžni brez privolitve posameznika, na katerega se osebni podatki nanašajo, brezplačno dati odvetniku podatke, ki jih potrebuje pri opravljanju odvetniškega poklica v posamični zadevi.Navedeni člen ZOdv predstavlja samostojno pravno podlago, ki odvetnikom omogoča, da (tudi) od državnih organov tj. iz evidenc, katerih upravljavec so slednji, pridobiva osebne podatke, če izkaže, da te podatke potrebuje pri opravljanju odvetniškega poklica v posamični zadevi. Upravičenje odvetnika iz
- člena ZOdv torej ni brezpogojno, ampak mora upravljavcu v svoji zahtevi izkazati, da osebne podatke, ki jih v konkretnem primeru zahteva potrebuje za navedeni namen. Po mnenju IP pri tem ni dovolj, da odvetnik v svoji zahtevi formulira zgolj krog določljivih posameznikov, katerih osebne podatke bi lahko potreboval pri opravljanju odvetniškega poklica v posamični zadevi, kot je to storil v vašem primeru, ampak mora svojo zahtevo formulirati določno do te mere, da se lahko kot organ za vsakega posameznika, katerega osebne podatke odvetniku posredujete predhodno prepričate, da odvetnik njegove osebne podatke potrebuje za namen iz
- člena ZOdv tj. da za posredovanje njegovih osebnih podatkov obstaja pravna podlaga iz tega zakonskega člena. V vašem primeru pa odvetnik zahteva osebne podatke večih posameznikov (vseh otrok lastnika vozila), pri čemer je iz njegovih navedb že vnaprej jasno, da so za njegovo odvetniško zadevo potrebni in relavantni osebni podatki največ enega od teh posameznikov (otroka, ki naj bi z vozilom povzročil škodo, lahko pa bi šlo celo za tretjo osebo in ne otroka). Ugoditev navedeni zahtevi bi imela torej za posledico, da bi vaš organ odvetniku posredoval tudi osebne podatke tistih otrok lastnika vozila, ki niso stranki odvetnika povzročili nobene škode in zato njihovi osebni podatki ne morejo biti relevantni v posamični zadevi odvetnika, kar pomeni, da bi bili njihovi osebni podatki odvetniku posredovani brez pravne podlage. Poleg navedenega IP meni, da je vprašljiva tudi prepričljivost sklepa odvetnika, ki ga je ta napravil na podlagi navedenih dejstev in okoliščin tj. zaključek, da naj bi njegovi stranki škodo povzročil eden od otrok lastnika vozila. Povsem mogoče je namreč, da bi obravnavano škodo z njegovim vozilom povzročila neka tretja oseba, ki ni lastnikov otrok in ki ji je lastnik v kritičnem času vozilo posodil. V takem primeru bi bili celo osebni podatki vseh otrok lastnika vozila odvetniku posredovani brez pravne podlage. Na podlagi navedenega IP zaključuje, da mora odvetnik v zahtevi po
- členu ZOdv posameznike, katerih osebne podatke zahteva opredeliti tako določno, da ob ugoditvi zahtevi pride le do posredovanja osebnih podatkov posameznikov, ki so potrebni in relevantni za posamezno njegovo zadevo, ne pa tudi osebnih podatkov drugih posameznikov, ki za konkretno odvetnikovo zadevo niso potrebni. Do osebnih podatkov slednjih odvetnik ni upravičen in mu jih ne smete posredovati. V upanju, da vam bo naš odgovor v pomoč, vas lepo pozdravljamo. Informacijska pooblaščenkaMojca Prelesnik, univ.dipl.prav. O NAS Informacijski pooblaščenec Dunajska cesta 22 1000 Ljubljana, Slovenija Zemljevid (vir: najdi.si) Telefon: 01 230 97 30 Poštni in varni e-predal: gp.ip(at)ip-rs.si Odgovorna oseba za informacije za medije: dr. Jelena Virant Burnik. Kontakt za medije: Barbara Repovš, mediji@ip-rs.si ali 01 230 97 30 Prijava kršitev (Navodila in obrazci) URADNE URE PON - PET 9.00 - 12.00 POVEZAVE Informacije javnega značaja Priročniki in smernice Obrazci Politika zasebnosti Informacije o obdelavi osebnih podatkov Izjava o dostopnosti Podpora za majhna podjetja Pravice posameznikov Prijava na prejemanje e-novic Informacijski pooblaščenec | 2026