Pridobivanje podatkov o izobrazbi in izobraževanjih + - Opozorilo: Mnenje je bilo izdano na podlagi določb Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1, Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo), ki je z dnem
- 2023 prenehal veljati in ga je nadomestil nov Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2, Uradni list RS, št. 163/22), zato mnenje ni več nujno aktualno. Mnenja po ZVOP-2 so na voljo tukaj. Datum: 04.09.2007 Številka: 0712-784/2007/2 Kategorije:Pridobivanje OP iz zbirk --> Kategorije: Pridobivanje OP iz zbirk Spoštovani, Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju Pooblaščenec) je dne
- 2007 prejel vaše e-sporočilo, v katerem pojasnjujete, da se glede na različna tolmačenja Zakona o varstvu osebnih podatkov na ..., pojavljajo vprašanja o javnosti podatkov o opravljenih izpitih in o udeležencih izobraževanj. Pooblaščenci (odvetniki, delodajalci, sindikati, ... ) želijo pridobiti različne podatke o opravljenih pravniških državnih izpitih in o udeležencih posameznih izobraževanj, vendar v svojih vlogah ne navajajo niti opravilnih številk zadev, niti ne navajajo zakaj podatke potrebujejo, niti ne prilagajo pooblastil strank - vsi pa zatrjujejo, da gre za podatke, ki naj bi bili javni. Ker lahko avtentično razlago posameznih določb relevantnih predpisov daje le Državni zbor, neobvezno pa predlagatelj zakona, vam na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, v nadaljevanju na podlagi
- točke prvega odstavka
- člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 86/04, 113/05, 51/07-ZUstS in 67/07; v nadaljevanju ZVOP-1) ter
- člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS št. 113/05 in 51/07-ZUstS) posredujemo naše neobvezno mnenje v zvezi z vašim vprašanjem. Ker Pooblaščenec ni seznanjen s podrobnostmi predstavljene problematike, vam podajamo le splošen odgovor na nekaterih hipotetičnih primerih. 1 Uvodno ZVOP-1 v prvem odstavku
- člena določa, da se osebni podatki v zasebnem sektorju (npr. gospodarske družbe) lahko obdelujejo, če obdelavo osebnih podatkov in osebne podatke, ki se obdelujejo, določa zakon ali če je za obdelavo določenih osebnih podatkov podana osebna privolitev posameznika. Drugi odstavek istega člena še določa, da se lahko v zasebnem sektorju obdelujejo osebni podatki posameznikov, ki so z zasebnim sektorjem sklenili pogodbo ali pa so na podlagi pobude posameznika z njim v fazi pogajanj za sklenitev pogodbe, če je obdelava osebnih podatkov potrebna in primerna za izvedbo pogajanj za sklenitev pogodbe ali za izpolnjevanje pogodbe. ZVOP-1 v prvem odstavku
- člena določa, da osebni podatki v javnem sektorju lahko obdelujejo, če obdelavo osebnih podatkov in osebne podatke, ki se obdelujejo, določa zakon. Z zakonom se lahko določi, da se določeni osebni podatki obdelujejo le na podlagi osebne privolitve posameznika. Tretji odstavek istega člena nadalje določa, da se lahko v javnem sektorju obdelujejo osebni podatki posameznikov, ki so z javnim sektorjem sklenili pogodbo ali pa so na podlagi pobude posameznika z njim v fazi pogajanj za sklenitev pogodbe, če je obdelava osebnih podatkov potrebna in primerna za izvedbo pogajanj za sklenitev pogodbe ali za izpolnjevanje pogodbe. 2 Kadar podatke o zaposlenem želi pridobiti delodajalec v zasebnem sektorju
- Kadar podatke o zaposlenem želi pridobiti delodajalec v zasebnem sektorju, je njihovo posredovanje dopustno: - če upravljavec ali delodajalec razpolaga s privolitvijo posameznika ali - če tako določa poseben zakon (tudi npr. Zakon o delovnih razmerjih, Uradni list RS, št. 42/02, 79/06-ZZZPB-F in 46/2007 Odl.US: U-I-45/07, Up-249/06-22, v nadaljevanju ZDR).
- Poleg tega je dopustnost posredovanja mogoče utemeljiti na podlagi zgoraj omenjenega drugega odstavka
- člena ZVOP-1, saj: - pogodba o zaposlitvi predstavlja pogodbo, ki jo ima v mislih omenjena določba, - je podatek o opravljenem izobraževanju ali izpitu v neposredni zvezi z izvrševanjem pogodbe o zaposlitvi. Navedeno velja pod materialnopravnim pogojem, da: - je določeno izobraževanje ali izpit zahtevani pogoj za opravljanje dela (izkaz potrebnosti obdelave), - je podatek, ki ga delodajalec zahteva primeren (po vsebini in obsegu) za izkaz izpolnjevanja pogojev za opravljanje dela. Hkrati pa navedeno velja, če je izpolnjen formalni pogoj, ki se kaže v tem, da mora biti zahteva ustrezno obrazložena. Presoja, ali je zahteva zadosti utemeljena, je v rokah upravljavca . V podkrepitev dopustnosti posredovanja je potrebno omeniti tudi določbo
- člena ZDR, ki v prvem odstavku v zvezi z varstvom osebnih podatkov delavca določa, da se lahko osebni podatki delavcev zbirajo, obdelujejo, uporabljajo in dostavljajo tretjim osebam samo, če je to določeno s tem ali drugim zakonom ali če je to potrebno zaradi uresničevanja pravic in obveznosti iz delovnega razmerja ali v zvezi z delovnim razmerjem. 3 Kadar delodajalec v javnem sektorju želi pridobiti podatke o zaposlenem javnem uslužbencu ali funkcionarju
- Kadar delodajalec zahteva podatke o zaposlenem javnem uslužbencu ali funkcionarju, je posredovanje podatkov dopustno, če: - tako določa poseben zakon ali - poseben zakon predvideva možnost privolitve in upravljavec ali delodajalec razpolaga s privolitvijo posameznika.
- Dopustnost posredovanja podatkov je mogoče utemeljiti tudi na podlagi zgoraj omenjenega tretjega odstavka
- člena ZVOP-1 iz podobnih razlogov kot so navedeni v točki
- Dopustnost posredovanja podatkov je mogoče utemeljiti tudi ob upoštevanju dejstva, da gre pri podatkih javnih uslužbencev, ki so v zvezi z zaposlitvijo (npr. pravniški državni izpit kot pogoj za zasedbo delovnega mesta) za informacije javnega značaja v smislu Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (ZDIJZ). Ker v tem primeru ne gre za t.i. varovane osebne podatke, posebna podlaga za njihovo obdelavo ni potrebna. Pooblaščenec pa pripominja, da je tudi pri tej pravni podlagi potrebno upoštevati opombo št.
- Opozarjamo pa tudi na dejstvo, da morate vi kot upravljavec zbirke seveda potem vedeti podatek, ali je oseba zaposlena v javnem sektorju ali ne. Predvidevamo, da ažurne evidence nimate, torej bo ta pravna podlaga prišla v poštev redko. O zahtevi po ZDIJZ bo verodostojno lahko odločal le delodajalec javnega uslužbenca. 4 Kadar podatke o stranki zahteva odvetnik ali druga oseba v njenem imenu in na njen račun Kadar podatke o svoji stranki zahteva odvetnik (ali druga oseba) kot njen pooblaščenec, gre za primer zastopanja. V tem primeru pa ne gre za zahtevo, na kateri izmed zgoraj obravnavanih pravnih podlag, pač pa za uresničevanje pravice do seznanitve z lastnimi osebnimi podatki v smislu
- in
- člena ZVOP-
- Omenjeno pravico lahko uresničuje posameznik sam ali po zastopniku. Upravljavec mora sam presoditi, ali je odvetnik v zadostni meri izkazal pooblastilno razmerje. 5 Kadar odvetnik za svojo stranko zahteva podatke o tretji osebi Kadar odvetnik za svojo stranko zahteva podatke o tretji osebi in se pri tem sklicuje na
- člen Zakona o odvetništvu, je posredovanje dopustno samo, če odvetnik z ustreznimi listinami izkaže pooblastilno razmerje v posamični zadevi in tudi potrebo po konkretnem osebnem podatku, glede konkretnega procesnega dejanja v okviru zastopanja v konkretni zadevi, ki teče pred sodiščem ali drugim organom. Dodatna pojasnila v zvezi z
- členom Zakona o odvetništvu, si lahko ogledate na spletni strani Pooblaščenca (http://www.ip-rs.si/), kjer lahko s pomočjo iskalnika po odločbah in mnenjih s področja varstva osebnih podatkov poiščete npr. mnenja št. 0712-45/2006/2, 0712-28/2006/2 in 0712-20/2006/
- 6 Kadar podatke o posamezniku želi pridobiti tretja oseba, ki ne spada med uporabnike pod točko 2, 3 in 4 Kadar podatke o posamezniku zahteva tretja oseba, ki ne spada med uporabnike pod točko 2, 3 in 4, je posredovanje dopustno samo v primeru, če: - upravljavec ali prosilec razpolaga s privolitvijo posameznika ali - tako določa (dopušča) poseben zakon ali - je podatek moč oceniti kot informacijo javnega značaja po določbah ZDIJZ. 7 Sklepno Na podlagi zgornjih navedb lahko ugotovimo, da pavšalno zatrjevanje, da gre v vseh primerih za »javne podatke«, ni pravilno. Če potrebujete še kakšno dodatno informacijo, me seveda lahko pokličete. Lepo vas pozdravljamo, Informacijski pooblaščenec: Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav., pooblaščenka O NAS Informacijski pooblaščenec Dunajska cesta 22 1000 Ljubljana, Slovenija Zemljevid (vir: najdi.si) Telefon: 01 230 97 30 Poštni in varni e-predal: gp.ip(at)ip-rs.si Odgovorna oseba za informacije za medije: dr. Jelena Virant Burnik. Kontakt za medije: Barbara Repovš, mediji@ip-rs.si ali 01 230 97 30 Prijava kršitev (Navodila in obrazci) URADNE URE PON - PET 9.00 - 12.00 POVEZAVE Informacije javnega značaja Priročniki in smernice Obrazci Politika zasebnosti Informacije o obdelavi osebnih podatkov Izjava o dostopnosti Podpora za majhna podjetja Pravice posameznikov Prijava na prejemanje e-novic Informacijski pooblaščenec | 2026