← Slovenija

Pridobivanje podatkov o osebnem dohodku pri drugem delodajalcu - IPRS

Pridobivanje podatkov o osebnem dohodku pri drugem delodajalcu + - Opozorilo: Mnenje je bilo izdano na podlagi določb Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1, Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo), ki je z dnem

  2. 2023 prenehal veljati in ga je nadomestil nov Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2, Uradni list RS, št. 163/22), zato mnenje ni več nujno aktualno. Mnenja po ZVOP-2 so na voljo tukaj. Datum: 22.02.2017 Številka: 0712-1/2017/346 Kategorije:Delovna razmerja, Pridobivanje OP iz zbirk --> Kategorije: Delovna razmerja, Pridobivanje OP iz zbirk Spoštovani, Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju IP) je prejel vaše zaprosilo za mnenje glede pridobivanja podatkov o vašem osebnem dohodku. Navajate, da ste bili v letu 2016 v bolniškem staležu in vaš sedanji delodajalec sedaj zahteva refundacijo od Zavoda za zdravstveno zavarovanje (v nadaljevanju ZZZS). V letu 2015 ste bili zaposleni pri tem delodajalcu za poln delovni čas, pri drugem delodajalcu pa osem ur na teden. Sedaj vaš delodajalec želi, da mu posredujete podatke o plači pri drugem delodajalcu, da bo lahko računovodstvo pravilno obračunalo vašo plačo in podalo pravilno vsoto na ZZZS. Zanima vas, ali ima to pravico; menite namreč, da se ga to ne tiče. Avtentično razlago posameznih določb zakona daje le Državni zbor, neobvezno pa predlagatelj zakona, zato vam na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, v nadaljevanju na podlagi
  3. točke prvega odstavka
  4. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07-UPB1; v nadaljevanju ZVOP-1) ter
  5. člena Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07 - ZUstS-A; v nadaljevanju ZInfP) posredujemo naše neobvezno mnenje v zvezi z vašim vprašanjem.Splošne pravne podlage za obdelavo osebnih podatkov so določene v
  6. členu ZVOP-1, ki v prvem odstavku določa, da se osebni podatki lahko obdelujejo le, če obdelavo osebnih podatkov in osebne podatke, ki se obdelujejo, določa zakon ali če je za obdelavo določenih osebnih podatkov podana osebna privolitev posameznika. Drugi odstavek istega člena pa določa, da mora biti namen obdelave osebnih podatkov določen v zakonu, v primeru obdelave osebnih podatkov na podlagi osebne privolitve posameznika pa mora biti posameznik predhodno pisno ali na drug ustrezen način seznanjen z namenom obdelave osebnih podatkov. Določba prvega odstavka
  7. člena ZVOP-1 je splošne narave, zato so v
  8. členu ZVOP-1 še posebej določene pravne podlage za obdelavo osebnih podatkov v javnem sektorju, v
  9. členu ZVOP-1 pa pravne podlage v zasebnem sektorju. Iz vašega pisma ni razvidno, ali ste zaposleni v javnem ali v zasebnem sektorju, vendar pa glede obdelave osebnih podatkov delavcev veljajo načeloma enaka pravila za delodajalce v obeh sektorjih. Delodajalec mora za vsak podatek, ki ga zahteva od delavca, izkazati, da njegovo obdelavo določa zakon ali da ga potrebuje za izvrševanje pravic in obveznosti iz delovnega razmerja. Na podlagi
  10. člena Zakona o delovnih razmerjih (Uradni list RS, št. 21/13, s spremembami, v nadaljevanju ZDR-1) se osebni podatki delavcev lahko zbirajo, obdelujejo, uporabljajo in dostavljajo tretjim osebam samo, če je to določeno z zakonom ali če je to potrebno zaradi uresničevanja pravic in obveznosti iz delovnega razmerja ali v zvezi z delovnim razmerjem. Osebne podatke delavcev lahko zbira, obdeluje, uporablja in posreduje tretjim osebam samo delodajalec ali delavec, ki ga delodajalec za to posebej pooblasti. Osebni podatki delavcev, za zbiranje katerih ne obstoji več zakonska podlaga, se morajo takoj zbrisati in prenehati uporabljati. Delodajalci so upravljavci zbirk osebnih podatkov, saj na različne načine obdelujejo (npr. zbirajo, vpisujejo, spreminjajo, vpogledujejo, hranijo, posredujejo, uničujejo) osebne podatke delavcev in tudi drugih posameznikov (npr. kandidatov za zaposlitev, družinskih članov delavcev). Obdelava osebnih podatkov je dopustna le, če imajo delodajalci zanjo ustrezno pravno podlago. Iz navedene določbe ZDR-1 izhaja, da delodajalci (tako v javnem kot tudi v zasebnem sektorju) ne smejo zbirati katerihkoli osebnih podatkov, ampak le tiste osebne podatke, ki jih potrebujejo za dosego v zakonu določenega namena (uresničevanja pravic in obveznosti iz delovnega razmerja ali v zvezi z delovnim razmerjem). Določba vključuje načelo sorazmernosti iz
  11. člena ZVOP-1, ki ga je treba upoštevati pri vsaki obdelavi osebnih podatkov, in določa, da morajo biti osebni podatki, ki se obdelujejo, ustrezni in po obsegu primerni glede na namene, za katere se zbirajo in nadalje obdelujejo. Delodajalec lahko obdeluje tiste delavčeve osebne podatke, ki jih potrebuje zaradi uresničevanja pravic in obveznosti iz delovnega razmerja ali v zvezi z delovnim razmerjem. Pri tem so mišljene pravice in obveznosti obeh, torej delavca in delodajalca. Na podlagi tretjega odstavka
  12. člena ZDR-1 delodajalec izplačuje nadomestilo plače iz lastnih sredstev v primerih nezmožnosti delavca za delo zaradi njegove bolezni ali poškodbe, ki ni povezana z delom, in sicer do 30 delovnih dni za posamezno odsotnost z dela, vendar največ za 120 delovnih dni v koledarskem letu. V primerih nezmožnosti za delo delavca zaradi poklicne bolezni ali poškodbe pri delu, izplačuje delodajalec nadomestilo plače delavcu iz lastnih sredstev do 30 delovnih dni za vsako posamezno odsotnost z dela. V času daljše odsotnosti z dela izplača delodajalec nadomestilo plače v breme zdravstvenega zavarovanja. Natančnejši postopek uveljavljanja izplačila nadomestila plače določi ZZZS v splošnih aktih.Na podlagi
  13. člena Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (Uradni list RS, št. 72/06 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami, v nadaljevanju ZZVZZ) je osnova za nadomestilo povprečna mesečna plača in nadomestila oziroma povprečna osnova za plačilo prispevkov v koledarskem letu pred letom, v katerem je nastala začasna zadržanost od dela. Natančneje je to področje urejeno v Pravilih obveznega zdravstvenega zavarovanja (Uradni list RS, št. 79/94, s spremembami, v nadaljevanju Pravila). Na podlagi prvega odstavka
  14. člena Pravil je osnova za nadomestilo zavarovančeva povprečna mesečna plača in nadomestila, ki so bila izplačana v koledarskem letu pred letom, v katerem je nastala začasna zadržanost od dela oziroma povprečna osnova za plačilo prispevkov v koledarskem letu pred letom, v katerem je nastala začasna zadržanost od dela. Na podlagi drugega odstavka
  15. člena Pravil nadomestila plač izplačujejo delavcem v breme obveznega zavarovanja njihovi delodajalci. ZZZS povrne delodajalcem izplačana nadomestila po predložitvi zahtevka za refundacijo. Vaš »večinski« delodajalec mora torej izračunati osnovo za nadomestilo, na podlagi tega izračuna pa bo pri ZZZS uveljavljal refundacijo, za izračun osnove pa potrebuje podatke o vseh vaših dohodkih, torej tudi s strani delodajalca, pri katerem ste delali 8 ur tedensko. ZZZS namreč na podlagi zgoraj navedenih predpisov zahteva, da zahtevek za refundacijo vsebuje osnovo za izračun, ki je enotna, kar pomeni, da mora biti vključena tudi plača pri delodajalcu, pri katerem ste v skladu s
  16. členom ZDR-1 opravljali dopolnilno delo. Obveznost obračuna nadomestila plače (izračuna osnove za zahtevek za refundacijo na ZZZS) v skladu z določbami ZDR-1, ZZVZZ in Pravili je tako po mnenju IP podlaga za pridobivanje in obdelovanje podatkov o vaših osebnih dohodkih s strani vašega delodajalca, saj je to potrebno zaradi uresničevanja pravic iz delovnega razmerja. To je torej pravna podlaga, ki jo zahteva ZVOP-
  17. IP ponovno poudarja, da je navedeno mnenje neobvezno, oblikovano glede na razpoložljive informacije, o ustreznosti seznanitve z lastnimi posebnimi podatki pa lahko presoja le v okviru inšpekcijskega postopka, ko so znane vse konkretne okoliščine posameznega primera. Lepo vas pozdravljamo, Pripravila: Sonja Božič Testen, državna nadzornica za varstvo osebnih podatkov Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav., informacijska pooblaščenka O NAS Informacijski pooblaščenec Dunajska cesta 22 1000 Ljubljana, Slovenija Zemljevid (vir: najdi.si) Telefon: 01 230 97 30 Poštni in varni e-predal: gp.ip(at)ip-rs.si Odgovorna oseba za informacije za medije: dr. Jelena Virant Burnik. Kontakt za medije: Barbara Repovš, mediji@ip-rs.si ali 01 230 97 30 Prijava kršitev (Navodila in obrazci) URADNE URE PON - PET 9.00 - 12.00 POVEZAVE Informacije javnega značaja Priročniki in smernice Obrazci Politika zasebnosti Informacije o obdelavi osebnih podatkov Izjava o dostopnosti Podpora za majhna podjetja Pravice posameznikov Prijava na prejemanje e-novic Informacijski pooblaščenec | 2026

🔗 Na uradni vir

Razlaga UI na podlagi uradnega besedila zakona. Okvirna, ne nadomešča pravnega nasveta.