Pridobivanje podatkov o poslovnih subjektih iz javnih virov + - Opozorilo: Mnenje je bilo izdano na podlagi določb Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1, Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo), ki je z dnem
- 2023 prenehal veljati in ga je nadomestil nov Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2, Uradni list RS, št. 163/22), zato mnenje ni več nujno aktualno. Mnenja po ZVOP-2 so na voljo tukaj. Datum: 11.12.2006 Številka: 0712-454/2006/2 Kategorije:Neposredno trženje, nagradne igre --> Kategorije: Neporedno trženje, nagradne igre Spoštovani,Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju Pooblaščenec) je dne
- 2006 prejel vaše e-sporočilo, v katerem nas v zvezi s Poslovnim registrom Slovenije (____) gospodarske družbe _____________ sprašujete: - Kateri zakon jim to omogoča? - Kdo jim te podatke posreduje? - Kam gre dobiček?Ker lahko avtentično razlago posameznih določb relevantnih predpisov daje le Državni zbor, neobvezno pa predlagatelj zakona, vam na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, v nadaljevanju na podlagi
- točke prvega odstavka
- člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 86/04 in 113/05 - ZInfP; v nadaljevanju ZVOP-1) ter
- člena Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05) posredujemo naše neobvezno mnenje v zvezi z vašimi vprašanji.
- Uvodno1.1 Opredelitve pojmovUvodoma je potrebno pojasnilo o relevantni ureditvi v ZVOP-1, kjer v
- členu najdemo naslednje opredelitve pojmov, ki so pomembni za razumevanje vašega primera: - Osebni podatek pomeni katerikoli podatek, ki se nanaša na določeno ali določljivo fizično osebo, torej posameznika, na glede na obliko, v kateri je izražen. Posameznik pa je določena ali določljiva fizična oseba, na katero se nanaša osebni podatek, pri čemer je določljiva, če se jo lahko neposredno ali posredno identificira s pomočjo njenih identifikacijskih številk (npr. EMŠO, davčna številka, številka zdravstvenega zavarovanja, telefonska številka, registrska številka vozila), ali s sklicevanjem na dejavnike, ki so značilni za njeno fizično, fiziološko, duševno, ekonomsko, kulturno ali družbeno identiteto (npr. zaposlitev, naslov, funkcijo, položaj ali status v določenem subjektu, ipd.), pri čemer način identifikacije ne povzroča velikih stroškov, nesorazmerno velikega napora ali ne zahteva veliko časa; - Obdelava osebnih podatkov je definirana kot kakršnokoli delovanje ali niz delovanj, ki se izvaja v zvezi z osebnimi podatki, ki so avtomatizirano obdelani ali ki so pri ročni obdelavi del zbirke osebnih podatkov ali so namenjeni vključitvi v zbirko osebnih podatkov, zlasti zbiranje, pridobivanje, vpis, urejanje, shranjevanje, prilagajanje ali spreminjanje, priklicanje, vpogled, uporaba, sporočanje in podobno; - Zbirka osebnih podatkov je vsak strukturiran niz podatkov, ki vsebuje vsaj en osebni podatek, ki je dostopen na podlagi meril, ki omogočajo uporabo ali združevanje podatkov, ne glede na to, ali je niz centraliziran, decentraliziran ali razpršen na funkcionalni ali geografski podlagi; strukturiran niz podatkov je niz podatkov, ki je organiziran na takšen način, da določi ali omogoči določljivost posameznika.Glede na določbo prvega odstavka
- člena ZVOP-1, se osebni podatki v javnem sektorju (npr. sodišče, ki vodi sodni register; Agencija RS za javnopravne evidence in storitve; Banka Slovenije; Zavod RS za zaposlovanje itd.) lahko obdelujejo, če obdelavo osebnih podatkov in osebne podatke, ki se obdelujejo, določa zakon. Z zakonom se lahko določi, da se določeni osebni podatki obdelujejo le na podlagi osebne privolitve posameznika. ZVOP-1 v prvem odstavku
- člena določa, da se osebni podatki v zasebnem sektorju (kamor spadajo tudi bonitetna podjetja oziroma podjetja, ki tržijo storitve poslovnih registrov in podobnih zbirk podatkov) lahko obdelujejo, če obdelavo osebnih podatkov in osebne podatke, ki se obdelujejo, določa zakon ali če je obdelava določenih osebnih podatkov podana osebna privolitev posameznika. 1.2 Zbirka _____ in način pridobivanja podatkov Storitev ____ predstavlja eno izmed komercialnih programskih orodij gospodarske družbe _________, ki združuje vrsto podatkov, grupiranih v različne kategorije (npr. registrski, statusnopravni, kontaktni, poslovni in podobni podatki), ki se nanašajo na poslovne subjekte (gospodarske družbe, samostojne podjetnike, fizične osebe, ki opravljajo samostojne poklice in tudi negospodarske organizacije, državne organe in organe lokalne samouprave, izvajalce javnih služb, društva ipd.). Obravnavana zbirka ____ predstavlja tržno in zakonito dejavnost omenjenega podjetja, ki za ustvarjanje zbirke pridobiva del podatkov na neodplačen, del podatkov pa na odplačen način. Vsi podatki o poslovnih subjektih v ________ so pridobljeni iz javnih virov npr. iz uradnih evidenc Agencije RS za javnopravne evidence in storitve, Statističnega urada RS, Zavoda RS za zaposlovanje, Davčne uprave RS, Banke Slovenije, nadalje iz Telefonskega imenika Slovenije, internetnih strani podjetij in podobno, pri čemer se tako zbrani podatki obdelani na način, ki uporabnikom nudijo dodano vrednost. V zgoraj omenjenih javnih evidencah in drugih javno dostopnih virih se zbirajo podatki na podlagi: zakonov, privolitev oseb oziroma prostovoljnega sporočanja podatkov ali zakonitega združevanja (povezovanja) podatkov iz drugih obstoječih virov. Primeroma naštevamo nekaj izrecnih zakonskih podlag za vodenje posameznih uradnih zbirk: - Poslovni register Slovenije (PRS) in Zbirko finančnih podatkov FI-PO (podatki in kazalniki iz računovodskih izkazov) vodi Agencija RS za javnopravne evidence in storitve (AJPES) na podlagi Zakona o plačilnem prometu; - Register transakcijskih računov (podatki o transakcijskih računih in imetnikih transakcijskih računov, ki so pravne osebe in zasebniki) vodi Banka Slovenije na podlagi Zakona o plačilnem prometu; - Statistični poslovni register vodi Statistični urad RS na podlagi Zakona o državni statistiki in uredbe ES; - Seznam davčnih zavezancev vodi Davčna uprava RS na podlagi Zakona o davčni službi.
- Utemeljitev dopustnosti zbiranja in nadaljnje obdelave podatkov2.1 Ali gospodarski subjekti uživajo varstvo po ZVOP-1?ZVOP-1 je sistemski in temeljni predpis s področja varstva osebnih podatkov, ki določa pravice, obveznosti, načela in ukrepe, s katerimi se preprečujejo neustavni, nezakoniti in neupravičeni posegi v zasebnost in dostojanstvo posameznika pri obdelavi osebnih podatkov. Glede na omenjeno področje, ki ga ureja ZVOP-1 in definicijo posameznika v istem zakonu (gl. poglavje 1.1), varstvo osebnih podatkov uživajo le posamezniki. Večine podatkov v zbirki ________, ki združuje podatke o poslovnih (gospodarskih) subjektih, ki nastopajo na trgu, ne moremo šteti za osebne podatke.Omenjeno dejstvo pomeni, da javna objava poslovnih, bonitetnih in drugih podatkov o gospodarskih subjektih ne predstavlja posega v sistem varstva osebnih podatkov po ZVOP-1, saj gospodarski subjekti ne uživajo varstva osebnih podatkov kot ga vzpostavlja ZVOP-
- 2.2 Ali samostojni podjetniki uživajo varstvo podatkov, ki se nanašajo na njihov gospodarski podjem?Samostojni podjetnik posameznik (s.p.) je, glede na glede na veljavno statusno pravno ureditev gospodarskih subjektov, fizična oseba, ki na trgu samostojno opravlja pridobitno dejavnost kot svojo izključno dejavnost. S.p. ni pravna oseba in tudi ni gospodarska družba, je pa nosilec gospodarskega podjema, »imetnik« podjetja in zato enakovreden gospodarski subjekt nasproti npr. gospodarskim družbam. Skladno z opredelitvijo samostojnega podjetnika v točki 1.3, je potrebno ločiti fizično osebo kot zasebnika oziroma kot gospodarski subjekt, ter isto fizično osebo, kot od gospodarskega podjema ločenega posameznika.Razlikovanje je utemeljeno tudi v Zakonu o plačilnem prometu (Uradni list RS, št. 110/06 – uradno prečiščeno besedilo; v nadaljevanju ZPlaP), ki v prvem odstavku
- člena določa, da so podatki o transakcijskih računih pravnih oseb, zasebnikov v delu, ki se nanaša na njihovo dejavnost, in drugih imetnikov, ki niso fizične osebe, javni in jih lahko pridobi vsak, ne da bi moral za to izkazati pravni interes. Ti podatki so dostopni tudi na spletni strani Banke Slovenije. Zasebnik je po definiciji
- točke
- člena ZPlaP fizična oseba, ki opravlja dejavnost v skladu z veljavnimi predpisi. ZPlaP in pravna teorija torej razlikujeta med fizičnimi osebami, ki niso zasebniki, in fizičnimi osebami, ki so zasebniki; obeh vlog ni mogoče enačiti, ker gre za dve samostojni in neodvisni vlogi. (prim. tudi odločbi Ustavnega sodišča RS št. U-I-84/03 in št. U-I-298/04) Na podlagi povedanega lahko zaključimo, da samostojni podjetnik uživa varstvo po določbah ZVOP-1 in specialnih zakonov s področja varstva osebnih podatkov samo kadar nastopa kot fizična oseba v smislu posameznika po ZVOP-1, torej kot ne-gospodarski subjekt. 2.3 Ali ustanovitelji in zastopniki gospodarskih družb in drugih gospodarskih subjektov uživajo varstvo osebnih podatkov, ki se nanašajo na njih?Čeprav ____ ne vsebuje osebnih podatkov, zaradi lažjega razumevanja omenjamo še bonitetno zbirko ___. Iz enakega razloga kot izhaja iz navedb v poglavju 2.1, velika večina podatkov v bonitetni zbirki ____ ne predstavlja osebnih podatkov. Res pa je, da zbirka ____ vsebuje tudi nekatere osebne podatke v smislu ZVOP-1 (npr. osebna imena ustanoviteljev ter zastopnikov gospodarskih družb in s.p.-jev), vendar ti ne predstavljajo kategorije varovanih osebnih podatkov. Razlog je v tem, da pravni red (predvsem predpisi s področja gospodarskega prava) tovrstne podatke v interesu pravne varnosti oziroma varnosti pravnega prometa opredeljuje kot javne. Tako se po pravilih registrskega prava npr. v sodni register obvezno vpisujejo osebno ime in bivališče ustanoviteljev ter zastopnikov posameznih gospodarskih družb. Obdelava omenjenih osebnih podatkov ima v tem primeru zakonsko podlago (Zakon o gospodarskih družbah ter Zakon o sodnem registru) kot jo zahteva določba prvega odstavka
- člena ZVOP-1 (glej poglavje 1.1). Kljub zgornjim navedbam je potrebno opozoriti, da v okviru storitev kot sta ____ in ____ osebnih podatkov ustanoviteljev in zastopnikov ni dopustno obdelovati na način, ki bi uporabnikom omogočal iskanje po imenu in priimku. Že omenjeni Zakon o sodnem registru (Uradni list RS, št. 114/05 – UPB; ZSReg) v
- členu omejuje načelo javnosti sodnega registra tako, da ne dopušča dostopa do podatkov, ki niso vezani na posamezen subjekt vpisa, četudi je takšen dostop v centralni informatizirani bazi sodnega registra tehnično (programsko) mogoč. Poleg tega ne dopušča iskanja po registru na način, ki bi posamezniku omogočal ugotovitev ali je določena oseba ustanovitelj (družbenik) v subjektu vpisa in v katerem subjektu vpisa je ustanovitelj (družbenik) oziroma ali je določena oseba član uprave ali nadzornega sveta v subjektu vpisa in v katerem subjektu vpisa je član uprave ali nadzornega sveta. Res je, da ZSReg ne zavezuje neposredno bonitetnih podjetij, vendar je potrebno upoštevati, da gre pri vzpostavitvi in ažuriranju dela zbirk ____ in ____ za t.i. ponovno uporabo informacij javnega značaja, ki jo ureja Zakon o dostopu do informacij javnega značaja (ZDIJZ). Ponovna uporaba pa po določbah
- člena ZDIJZ ni mogoča, kadar informacija javnega značaja (tudi če je sicer objavljena v javni knjigi) vsebuje osebne podatke katerih razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov. Osebni podatki iz javne knjige se lahko skladno z določbami
- člena Ustave RS ter določbami
- člena ZVOP-1 uporabljajo le v skladu z namenom, za katerega so bili zbrani ali se obdelujejo, če je zakoniti namen njihovega zbiranja ali obdelave določen ali določljiv. Glede na to, da je sodni register javna knjiga, to pomeni, da se osebni podatki iz sodnega registra lahko uporabljajo le za namene, za katere so bili zbrani, to je za namene, ki so določeni ali določljivi v ZSReg ali kakšnem drugem zakonu. Določbe ZSReg dajejo gospodarski družbi __________ ter ostali javnosti zakonsko podlago le za to, da si lahko iz navedenih zbirk pridobijo tiste podatke, za katere je določeno, da so javni. Tako pridobljene podatke je ob upoštevanju določb
- člena ZVOP-1 za tem dovoljeno obdelovati le za določene in zakonite namene, to je za namene, ki so izrecno določeni v zakonu. Namen zbiranja in nadaljnje obdelave osebnih podatkov mora biti torej določen v zakonu, kar pomeni, da bi gospodarska družba osebne podatke iz javno dostopnih zbirk osebnih podatkov lahko zbirala le za namene združevanja, urejanja, prilagajanja in shranjevanja v novih zbirkah osebnih podatkov. Za namene nadaljnjega razkrivanja, sporočanja, širjenja in dajanja na razpolago drugim uporabnikom osebnih podatkov (t.j. na način, ki bi omogočal iskanje po imenu in priimku) pa bi se to smelo izvajati le v primeru, če bi bila takšna obdelava izrecno določena v katerem od področnih zakonov. Kot pa je razvidno iz ZSReg, ta ne vsebuje takšnih določb, prav tako pa jih ni zaslediti v drugih področnih zakonih.Lepo vas pozdravljamo,Informacijski pooblaščenec: Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav., pooblaščenka O NAS Informacijski pooblaščenec Dunajska cesta 22 1000 Ljubljana, Slovenija Zemljevid (vir: najdi.si) Telefon: 01 230 97 30 Poštni in varni e-predal: gp.ip(at)ip-rs.si Odgovorna oseba za informacije za medije: dr. Jelena Virant Burnik. Kontakt za medije: Barbara Repovš, mediji@ip-rs.si ali 01 230 97 30 Prijava kršitev (Navodila in obrazci) URADNE URE PON - PET 9.00 - 12.00 POVEZAVE Informacije javnega značaja Priročniki in smernice Obrazci Politika zasebnosti Informacije o obdelavi osebnih podatkov Izjava o dostopnosti Podpora za majhna podjetja Pravice posameznikov Prijava na prejemanje e-novic Informacijski pooblaščenec | 2026