Pridobivanje podatkov o uporabnikih nelicenčne kopije programa - IPRS

Pridobivanje podatkov o uporabnikih nelicenčne kopije programa + - Opozorilo: Mnenje je bilo izdano na podlagi določb Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1, Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo), ki je z dnem

2. 2023 prenehal veljati in ga je nadomestil nov Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2, Uradni list RS, št. 163/22), zato mnenje ni več nujno aktualno. Mnenja po ZVOP-2 so na voljo tukaj. Datum: 24.02.2015 Številka: 0712-1/2015/531 Kategorije:Svetovni splet --> Kategorije: Svetovni splet Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju: IP) je po elektronski pošti prejel vaš dopis, v katerem navajate, da naj bi vaš znanec od večjega tujega podjetja pred kratkim prejel več e-poštnih sporočil oz. klicev v zvezi z njegovo domnevno rabo nelicenčnih kopij njihove programske kopije. Proizvajalec naj bi zavoljo tega zahteval plačilo (po vašem mnenju) nerazumno visoke odškodnine.Brez da bi se opredeljevali do resničnosti navedenih očitkov, menite, da navedeni proizvajalec do podatkov o ravnanju vašega znanca ni prišel na zakonit način. Menite, da gre za »samoiniciativno vohunjenje na internetu«, kar bi po vaše smelo biti dovoljeno kvečjemu varnostno-obveščevalnim službam, nikakor pa ne tudi zasebnim organizacijam. Izpostavljate številne težave pri identifikaciji posameznikov preko interneta (zlasti zgolj na podlagi IP naslova), ter na nekatero tujo prakso navedenega proizvajalca, saj naj bi v nekaterih tujih državah že dlje časa vlagal tožbe zoper znane oz. neznane uporabnike nelicenčnih kopij njegove programske opreme. Zanima vas, ali iz navedenega izhaja sum nezakonite obdelave osebnih podatkov oz. celo vohunjenja, ter kaj lahko vaš znanec v tem primeru naredi?Avtentično razlago posameznih določb zakona daje le Državni zbor, neobvezno pa predlagatelj zakona, zato vam na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, v nadaljevanju na podlagi
3. točke
4. odstavka
5. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07, uradno prečiščeno besedilo, v nadaljevanju ZVOP-1) ter
6. člena Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07 – ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), posredujemo naše neobvezno mnenje v zvezi z vašim vprašanjem.Za programsko opremo večje vrednosti je velikokrat običajno, da vsebuje tehnične ukrepe za preprečevanje nezakonitega kopiranja (t.i. DRM), vključno z moduli za javljanje določenih uporabniških podatkov proizvajalcu. Raba takšnih ukrepov je praviloma določena že v licenčni pogodbi za takšno programsko opremo, in je glede na večjo vrednost navedene programske opreme po mnenju IP tudi sorazmerna.Ob odsotnosti konkretnih dokazov o nasprotnem IP meni, da je najbolj verjetno, da so v konkretnem primeru podatki o tem, da naj bi vaš znanec uporabljal nelicenčno kopijo takšne programske opreme, pridobljeni prav s pomočjo takšnega tehničnega ukrepa. Posledično, spet ob odsotnosti dokazov o nasprotnem, v konkretnem primeru po mnenju IP ni podan sum nezakonite obdelave osebnih podatkov.Obrazložitev:Kot navajate, naj bi navedeno tuje podjetje (s slovensko hčerinsko družbo[1]) nedavno vstopilo v kontakt z vašim znancem in zahtevalo plačilo odškodnine zavoljo rabe nelicenčnih kopij njihove programske opreme.Ne navajate, za katero opremo naj bi šlo, vendar IP na podlagi splošno dosegljivih informacij ocenjuje, da gre predvsem za programsko opremo za računalniško podprto načrtovanje oz. proizvodnjo (t.i. CAD/CAM programska oprema) oz. drugo podobno programsko opremo. Gre torej za programsko opremo, ki ni namenjena splošni javnosti in ki je praviloma večje premoženjske vrednosti.Za proizvajalce tovrstne programske opreme je velikokrat običajno, da vanjo vgrajujejo različne tehnične ukrepe za preprečevanje nezakonitega kopiranja (v smislu 166.a člena veljavnega Zakona o avtorskih in sorodnih pravicah (Uradni list RS, št. 16/07 – UBP, 68/08 in 110/13, glej http://bit.ly/1KlSVB3, v nadaljevanju ZASP). Navedeni tehnični ukrepi (popularno »DRM«, glej http://en.wikipedia.org/wiki/Digital_rights_management) velikokrat vključujejo tudi module, ki za delovanje zahtevajo stalno povezavo z internetom oz. proizvajalčevimi strežniki (t.i. always-on DRM), oz. v ki v ozadju javljajo lokacijo in druge podatke o uporabniku programske opreme. Strinjanje s prisotnostjo teh modulov je pri tem pogoj za uporabo navedene programske opreme, pri čemer se enostranska narava te določbe jemlje za sprejemljivo v navedeni branži, še zlasti zavoljo že omenjene večje vrednosti te opreme. Navedeni DRM moduli se torej lahko uporabljajo tudi za javljanje podatkov o IP naslovu, uporabniških podatkih oz. drugih podatkih v primeru zaznave rabe nelicenčne kopije programske opreme. Kombinacija teh podatkov velikokrat omogoča enostavno in enolično identifikacijo njihovega uporabnika. IP naslova včasih ni težko podrediti določnemu podjetju (če ima na njem še registriran strežnik), prav tako pa številni uporabniki kot svoje uporabniško ime na računalniku uporabljajo prav svoje pravo ime. V vašem dopisu navajate zgolj splošne (v vaših besedah »laične«) utemeljitve tega, da naj bi navedeno podjetje podatke o vašem znancu pridobilo s pomočjo »vohunjenja« preko interneta. Ob odsotnosti konkretnejših utemeljitev je zatorej po mnenju IP treba šteti, da je navedeno podjetje vašega znanca identificiralo s pomočjo DRM ali podobnega modula, vgrajenega v njihovo programsko opremo, ki jo je vaš znanec tudi uporabljal. Posledično je tudi treba šteti, da so bili dokazi v zvezi s tem v skladu z določbami licenčne pogodbe za takšna programsko opremo, in hkrati tudi s poslovnimi običaji, ki veljajo v branži, v kateri se uporablja takšna programska oprema. Zatorej po mnenju IP, ob odsotnosti konkretnih dokazov o nasprotnem, v danem primeru ne bo podan sum nezakonite obdelave osebnih podatkov.Ker gre torej predvsem za vprašanje pridobitve ustreznih licenc, se pravi avtorskega prava, IP ne more svetovati glede primernega ukrepanja za vašega znanca. Lahko le na splošno navede, da je v tovrstnih primerih smiselno vstopiti v pogovore s proizvajalcem programske opreme glede legalizacije stanja (nakupa licence) in eventualno tudi plačila ustrezne odškodnine.S pozdravi,Informacijski pooblaščenec:Mojca Prelesnik, univ.dipl.prav., pooblaščenka [1] Siemens Aktiengesellschaft, Wittelsbacherplatz 2, 80333 München, Nemčija, s slovensko hčerinsko družbo SIEMENS Trgovsko in storitveno podjetje, d.o.o.,, Letališka cesta 29C, 1000 Ljubljana O NAS Informacijski pooblaščenec Dunajska cesta 22 1000 Ljubljana, Slovenija Zemljevid (vir: najdi.si) Telefon: 01 230 97 30 Poštni in varni e-predal: gp.ip(at)ip-rs.si Odgovorna oseba za informacije za medije: dr. Jelena Virant Burnik. Kontakt za medije: Barbara Repovš, mediji@ip-rs.si ali 01 230 97 30 Prijava kršitev (Navodila in obrazci) URADNE URE PON - PET 9.00 - 12.00 POVEZAVE Informacije javnega značaja Priročniki in smernice Obrazci Politika zasebnosti Informacije o obdelavi osebnih podatkov Izjava o dostopnosti Podpora za majhna podjetja Pravice posameznikov Prijava na prejemanje e-novic Informacijski pooblaščenec | 2026