Pridobivanje podatkov s strani policije . dopolnitev + - Opozorilo: Mnenje je bilo izdano na podlagi določb Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1, Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo), ki je z dnem
- 2023 prenehal veljati in ga je nadomestil nov Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2, Uradni list RS, št. 163/22), zato mnenje ni več nujno aktualno. Mnenja po ZVOP-2 so na voljo tukaj. Datum: 05.09.2007 Številka: 0712-771/2007/6 Kategorije:Policijski postopki --> Kategorije: Policijski postopki Spoštovani, prejeli smo vaše elektronsko sporočilo, z dne 30.8.
- Ker lahko avtentično razlago posameznih določb zakona daje le Državni zbor, neobvezno pa predlagatelj zakona, vam na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, v nadaljevanju na podlagi
- točke prvega odstavka
- člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 86/04, 113/05, 51/07 – ZUstS-A ter 67/07 – ZVOP-1A, v nadaljevanju ZVOP-1) ter
- člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05, 51/07 - ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP) posredujemo naše neobvezno mnenje v zvezi z vašimi vprašanji. Spraševali ste nas po dopolnitvi mnenja številka 0712-771/2007/2 ter nam poslali tri vzorce dopisov: zanima vas, kateri od dokumentov, ki ste nam ga posredovali, bi bil najprimernejši za pridobivanje podatkov, ki jih potrebujete za raziskavo različnih kaznivih dejanj, v katerih se kot žrtve pojavljajo otroci, oz. mladoletne osebe. Navajate tudi, da se vam zdi primerno, da Centri za socialno delo izvedo vse osebne podatke žrtve, da jo v primeru, ko je to potrebno, v skladu s svojimi pooblastili tudi ustrezno zaščitijo. Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju Pooblaščenec) v dopolnitev svojega mnenja št. 0712-771/2007/2 z dne 27.8.2007 ponovno opozarja, na določbe
- in
- točke tretjega člena Zakona o policiji (Uradni list RS, št. 110/03 – uradno prečiščeno besedilo, v nadaljevanju ZPol–UPB1), ki določata, da so naloge policije varovanje življenja, osebne varnosti in premoženja ljudi, preprečevanje, odkrivanje in preiskovanje kaznivih dejanj in prekrškov, odkrivanje in prijemanje storilcev kaznivih dejanj in prekrškov, drugih iskanih oseb ter njihovo izročanje pristojnim organom in zbiranje dokazov. Navedeni člen in v omenjenem mnenju izpostavljeni
- člen ZPol, ki uzakonja pravico policistov, da pridobivajo podatke iz že obstoječih zbirk podatkov, torej od drugih upravljavcev, sta po mnenju Pooblaščenca zadostna zakonska podlaga, da ob upoštevanju prvega odstavka
- člena ZVOP-1, policisti osebne podatke posameznikov sploh lahko pridobivajo. Iz dokumentov, ki ste nam jih posredovali v pregled, je načelo sorazmernosti, po katerem morajo biti osebni podatki, ki se obdelujejo, ustrezni in po obsegu primerni glede na namene, za katere se zbirajo in nadalje obdelujejo (
- člen ZVOP-1) in je vodilno temeljno načelo v pravu varstva osebnih podatkov (in torej tudi pri policijskem delovanju), razvidno samo iz dokumenta številka
- Pooblaščenec ob tem ponovno opozarja na v nadaljevanju navedena dejstva. Nedopustno je, da policija pri pridobivanju podatkov iz
- člena ZPol-UPB1 navede osebne podatke žrtve kaznivega dejanja v povezavi z vrsto kaznivega dejanja. V primeru, ko je žrtev otrok, ali pa da gre za kaznivo dejanje zoper spolno nedotakljivost, mora biti režim varovanja žrtvinih podatkov še strožji, v celoti podrejen zakonskim določbam za preiskovanje tovrstnih kaznivih dejanj. Tudi v tem primeru Pooblaščenec meni, da bi bilo kakršnokoli pridobivanje podatkov tako, da se razkrije žrtev, neprimerno, saj so pravila za postopanje v takih primerih jasna. Ob tem velja izpostaviti dejstvo, da je dokument z naslovom Primer 2, ki ste ga posredovali Pooblaščencu, najustreznejši z vidika varstva osebnih podatkov žrtve, a v toliko pomanjkljiv, da bi v primeru, ko bi v zbirki osebnih podatkov upravljavca obstajali dve osebi z enakim imenom in priimkom, onemogočal popolno in pravilno identifikacijo posameznika, o katerem bi želeli pridobiti določene informacije. V konkretnem primeru bi se namreč prav lahko zgodilo, da bi
- razred B oddelek neke osnovne šole, pri kateri bi informacije zbirali, obiskovali dve osebi z imenom npr. Janez Novak. Dokumentu Primer 2 tako manjka ustrezen identifikator, npr. domači naslov, ki bi Janeza Novaka natančno opredelil, v ničemer pa policist z razkritjem tega osebnega podatka, po mnenju Pooblaščenca ne bi zlorabil svojih pooblastil, saj bi samo izpolnjeval svoje naloge iz ZPol-UPB
- Ustreznost dokumenta z naslovom Primer 2 Pooblaščenec utemeljuje tudi z dejstvom, da želi uradna oseba s takim dopisom pridobiti podatke o posamezniku, za katere meni, da že obstajajo. Podatki o obravnavi nekega posameznika, ki se vodijo pri določenem subjektu (v šoli, vrtcu, zdravstvenem domu ali pri nevladnih organizacijah) namreč predstavljajo zbirko osebnih podatkov. Zato ni potrebno, da se v dopisih organizacijam, ki niso nosilci javnih pooblastil in torej teh podatkov najbrž še nimajo, navaja več osebnih podatkov, od tistih, ki so navedeni predhodno. Ob tem Pooblaščenec sklepno vendarle pripominja, da so osebni podatki posameznika, ki jih obdeluje upravljavec zbirke osebnih podatkov, od katerega želi uradna oseba pridobiti podatke, upravljavcu samemu tako ali tako znani in z njimi razpolaga, torej ne prihaja do razkritja osebnega podatka. V zvezi s tem in z ostalima dokumentoma, ki ste ju posredovali Pooblaščencu v pregled, pa Pooblaščenec pripominja, da so komunikacijske strategije in način pridobivanja podatkov stvar policije oz. tistih struktur, ki znotraj nje usmerjajo in vodijo njeno delovanje, do katerih se Pooblaščenec ne more opredeljevati, kljub vsemu pa ne vidi nikakršnih zadržkov v dejstvu, da se v primeru poizvedovanja pri centru za socialno delo temu razkrijejo tudi osebni podatki otroka, o katerem policija pridobiva informacije, saj je center za socialno delo tisti, ki mora v primeru zaznanih kršitev otrokovih pravic ukrepati tudi v skladu s svojimi pristojnostmi in prav zato posameznika natančno identificirati. Sklepno pa Pooblaščenec ponovno opozarja na načelo sorazmernosti, ki ga mora vsakdo, ki obdeluje osebne podatke, torej tudi policija, zasledovati pri svojem delu. Pooblaščenec pa pripominja tudi, da bi bilo razkritje podatkov o žrtvi kaznivega dejanja, v primeru, ko se v skladu z
- členom ZPol-UPB1 zbirajo podatki od drugih upravljavcev zbirk osebnih podatkov, pogojno mogoče tudi v skladu z določbo četrtega odstavka
- člena ZVOP-1, ki določa, da se v javnem sektorju izjemoma obdelujejo tisti osebni podatki, ki so nujni za izvajanje zakonitih pristojnosti, nalog ali obveznosti javnega sektorja, če se s to obdelavo ne poseže v upravičen interes posameznika, na katerega se osebni podatki nanašajo, vendar samo, če bi bilo to nujno potrebno za raziskavo kaznivega dejanja. Odločanje o tem, pa je po mnenju Pooblaščenca prepuščeno uradni osebi, ki preiskuje kaznivo dejanje, oziroma preiskavo kaznivega dejanja usmerja. Prijazen pozdrav, Informacijski pooblaščenec: Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav., pooblaščenka O NAS Informacijski pooblaščenec Dunajska cesta 22 1000 Ljubljana, Slovenija Zemljevid (vir: najdi.si) Telefon: 01 230 97 30 Poštni in varni e-predal: gp.ip(at)ip-rs.si Odgovorna oseba za informacije za medije: dr. Jelena Virant Burnik. Kontakt za medije: Barbara Repovš, mediji@ip-rs.si ali 01 230 97 30 Prijava kršitev (Navodila in obrazci) URADNE URE PON - PET 9.00 - 12.00 POVEZAVE Informacije javnega značaja Priročniki in smernice Obrazci Politika zasebnosti Informacije o obdelavi osebnih podatkov Izjava o dostopnosti Podpora za majhna podjetja Pravice posameznikov Prijava na prejemanje e-novic Informacijski pooblaščenec | 2026