Pridobivanje podatkov s strani staršev ali odvetnika o zaslužku starejšega mladoletnika + - Opozorilo: Mnenje je bilo izdano na podlagi določb Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1, Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo), ki je z dnem
- 2023 prenehal veljati in ga je nadomestil nov Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2, Uradni list RS, št. 163/22), zato mnenje ni več nujno aktualno. Mnenja po ZVOP-2 so na voljo tukaj. Datum: 14.01.2014 Številka: 0712-4/2014/2 Kategorije:Vpogled v lastne OP --> Kategorije: Pravica do seznanitve z lastnimi osebnimi podatki Informacijski pooblaščenec je dne
- 2014 prejel obrazloženo zaprosilo za mnenje o tem,
(1)ali je dopustno, da starši mladoletnega otroka (17 let) od koncesionarja, ki posreduje začasna in občasna dela dijakom in študentom pridobijo podatek o zaslužku otroka v določenem obdobju in o datumih izplačil. Ker je bil v konkretnem primeru podan zahtevek po 10. členu Zakona o odvetništvu, vaše vprašanje dopolnjujemo z dodatnim vprašanjem,
(2)ali lahko v konkretnem primeru podatke pridobi odvetnik staršev. Na podlagi vaših pojasnil vam v nadaljevanju na podlagi
- točke prvega odstavka
- člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Ur. l. RS, št. 94/07 - UPB; ZVOP-1) ter
- člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05 in 51/07-ZUstS-A; ZInfP) posredujemo naše neobvezujoče mnenje v zvezi z vašim vprašanjem.
- Starši starejšega mladoletnika, ki pri koncesionarju, ki posreduje začasna in občasna dela dijakom in študentom opravlja delo na podlagi samostojne sklenitve pogodbenega razmerja, od koncesionarja niso upravičeni pridobiti podatkov v zvezi z zaslužkom otroka. Razloga za zgornje stališče sta dva: - Starejši mladoletnik (med 15-im in 18-im letom starosti) lahko sam odloča oziroma uveljavlja pravice na področju varstva osebnih podatkov (zlasti pravico do seznanitve z lastnimi osebnimi podatki), če gre za osebne podatke, ki se navezujejo na pravne posle, ki jih mladoletnik veljavno sklenil sam; - Starši pri sklenitvi pogodbenega razmerja, tudi ne morejo uveljavljati samostojne pravice do seznanitve, ki izvira iz roditeljske pravice, saj za njeno izvrševanje ti podatki ne morejo biti nujno potrebni in niti posredno ne izvirajo iz izvrševanja roditeljske pravice, ker je mladoletnik pri sklenitvi in izvrševanju pogodbenega razmerja nastopal samostojno.
- Odvetnik, pooblaščen s strani staršev ne more pridobiti podatkov iz prejšnje točke na podlagi
- člena Zakona o odvetništvu (ZOdv). Razlog je v tem, da koncesionar, ki posreduje začasna in občasna dela dijakom in študentom ne spada med zavezance po prvem odstavku
- člena ZOdv. O b r a z l o ž i t e v: Glede vprašanj pravice do seznanitve z lastnimi osebnimi podatki, obdelave osebnih podatkov v zvezi z razmerji med starši in otroki, ter pravicami odvetnikov po ZOdv je na naši spletni strani že objavljenih več mnenj. Zato je obrazložitev potrebna le glede posebnosti konkretnega primera.
- Izven konkretnega primera se starši mladoletnikov lahko seznanijo z osebnimi podatki otrok na dveh pravnih podlagah, in sicer tako: da kot zakoniti zastopniki v imenu otroka uveljavljajo pravico do seznanitve z lastnimi (tj. otrokovimi) osebnimi podatki po
- členu ZVOP-1 ali da uveljavljajo lastno pravico do seznanitve, katere izvor je v roditeljski pravici. 1.a V konkretnem primeru zastopanje s strani staršev pri uveljavitvi pravice do seznanitve z lastnimi osebnimi podatki ne pride v poštev. Razlog za to stališče izhaja iz
- člena Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (ZZZDR), po katerem mladoletnik, ki je dopolnil 15 let lahko praviloma sam sklepa pravne posle (omejena poslovna sposobnost). Izjema so lahko življenjsko pomembnejši posli ali posli, za katere veljajo posebne zakonske omejitve. Po našem mnenju za opravljanje dela prek koncesionarja (tj. za sklenitev pravnega posla oziroma za vstop v pogodbeno obligacijsko razmerje) sodelovanje staršev ni potrebno, kar pomeni, da je mladoletnik posel sklenil samostojno v režimu polne poslovne sposobnosti. Ker delovnopravna zakonodaja izrecno dopušča sklenitev delovnega razmerja s petnajstimi leti starosti in to velja tudi za druge oblike opravljanja dela (obstajajo posebnosti, ki pa v konkretnem primeru niso relevantne), pomeni, da posebnih zakonskih omejitev poslovne sposobnosti ni, hkrati pa ne gre za življenjsko pomembnejše posle, kot jih ima v mislih ZZZDR (tak posel bi bil na primer prodaja delovnih sredstev podedovanega podjetja, od katerega je odvisno preživljanje otroka). Po opisanem pristopu se zgleduje tudi izjavljanje pravnorelevantne volje na področju varstva osebnih podatkov. Gre na primer za izjavljanje o privolitvi in prepovedi obdelave osebnih podatkov, uveljavljanje sodnega varstva zaradi kršitev in uveljavljanje upravnega (pritožbenega) varstva zaradi kršitev, zlasti pa za uveljavljanje pravice otroka do seznanitve z lastnimi osebnimi podatki (npr. s podatki o lastnih prejemkih), ki jo ureja
- člen ZVOP-
- Te pravice torej starši v konkretnem primeru ne morejo uveljavljati kot zakoniti zastopniki v imenu otroka, saj se želeni osebni podatki neposredno nanašajo na pogodbeno razmerje, v katerega je otrok vstopil ter opravljal samostojno. Povedano drugače, pri podatkih o zaslužku gre za osebne podatke, ki so nastali zaradi oziroma v neposredni zvezi z delom mladoletnika prek koncesionarja, zaradi česar so ti osebni podatki v izključni oblasti (seveda z raznimi zakonskimi omejitvami) mladoletnika, tako kot je bilo v njegovi oblasti tudi opravljanje dela, ki je izvor zaslužka. Dodatni razlog za stališče, da zastopanje pri uveljavljanju pravice do seznanitve z lastnimi osebnimi podatki ne pride v poštev je v tem, da po
- členu ZZZDR mladoletnik, ki dopolni petnajst let in ki je zaposlen, lahko načeloma razpolaga s svojim osebnim dohodkom. Čeprav ne gre za klasično delovno razmerje, se je na to pravico smiselno moč sklicevati tudi pri študentskem delu. Pravica do samostojnega razpolaganja z dohodkom nujno vključuje tudi pravico do samostojnega uveljavljanja pravic s področja varstva osebnih podatkov, ki se tičejo tega dohodka. 1.b. V konkretnem primeru starši, sklicujoč se na roditeljsko pravico, ne morejo uveljavljati niti samostojne pravice do seznanitve. Razlogi so podobni kot v točki 1.a. Ker za mladoletnikovo pogodbeno razmerje, ni bilo potrebno soglasje staršev oziroma ni bilo sklenjeno in izvrševano na podlagi zakonitega zastopanja s strani staršev (tj. v imenu in na račun staršev), se roditeljska pravica tudi ne razteza na seznanitev s temi osebnimi podatki (zahtevani osebni podatki torej niso nastali neposredno ali posredno na podlagi izvrševanja roditeljske pravice staršev). Poleg tega zahtevani osebni podatki za izvrševanje roditeljske pravice tudi niso nujno potrebni. Na to jasno nakazuje že omenjena pravica mladoletnika, da sam razpolaga s svojim dohodkom, torej mimo roditeljske »oblasti« staršev.
- Odvetnik lahko pridobiva potrebne osebne podatke tudi s sklicevanjem na lastno pravico do pridobivanja osebnih podatkov (tj. ne s sklicevanjem na pravico staršev kot njihov pooblaščenec), ki mu jo, pod določenimi pogoji, omogoča
- člen ZOdv. Po prvem odstavku ZOdv so zavezanci za posredovanje osebnih podatkov odvetniku »državni organi, organi samoupravnih lokalnih skupnosti ter nosilci javnih pooblastil«. Koncesionar, ki posreduje začasna in občasna dela dijakom in študentom ne spada v nobeno od naštetih kategorij. Koncesionar ni nosilec javnih pooblastil, ker ne izvaja nobenih oblastnih (regulatornih, upravnih) nalog države. Stranke v morebitni pravdi se bodo z obravnavanimi osebnimi podatki lahko seznanile prek sodišča, če bo od teh podatkov odvisna rešitev konkretnega spora. Lepo vas pozdravljamo,Informacijski pooblaščenec: Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav., pooblaščenka O NAS Informacijski pooblaščenec Dunajska cesta 22 1000 Ljubljana, Slovenija Zemljevid (vir: najdi.si) Telefon: 01 230 97 30 Poštni in varni e-predal: gp.ip(at)ip-rs.si Odgovorna oseba za informacije za medije: dr. Jelena Virant Burnik. Kontakt za medije: Barbara Repovš, mediji@ip-rs.si ali 01 230 97 30 Prijava kršitev (Navodila in obrazci) URADNE URE PON - PET 9.00 - 12.00 POVEZAVE Informacije javnega značaja Priročniki in smernice Obrazci Politika zasebnosti Informacije o obdelavi osebnih podatkov Izjava o dostopnosti Podpora za majhna podjetja Pravice posameznikov Prijava na prejemanje e-novic Informacijski pooblaščenec | 2026