← Slovenija

Pridobivanje podatkov za izstavljanje računov in izvršbo 6. odst. 50. člena ZUPJS - IPRS

Pridobivanje podatkov za izstavljanje računov in izvršbo

  1. odst.
  2. člena ZUPJS + - Opozorilo: Mnenje je bilo izdano na podlagi določb Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1, Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo), ki je z dnem
  4. 2023 prenehal veljati in ga je nadomestil nov Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2, Uradni list RS, št. 163/22), zato mnenje ni več nujno aktualno. Mnenja po ZVOP-2 so na voljo tukaj. Datum: 06.11.2012 Številka: 0712-1/2012/2923 Kategorije:Postopki na centrih za socialno delo --> Kategorije: Postopki na centrih za socialno delo Na Informacijskega pooblaščenca (v nadaljevanju: Pooblaščenec) ste naslovili vprašanje glede posredovanja podatkov socialnim zavodom – domom za ostarele, za potrebe zaračunavanja (vročanja računa) opravljene storitve (nastanitve) in morebitne izvršbe za neplačano oskrbo. Gre za primere, ko ostareli – oskrbovanec socialnega zavoda nima dovolj sredstev za plačevanja storitve oskrbe v tem zavodu. V tem primeru oskrbovanec z zavodom podpiše dogovor o oskrbi in vloži vlogo za oprostitev pri centru za socialno delo (v nadaljevanju CSD). CSD presoja upravičenost do oprostitve po Zakonu o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev, Zakonu o socialnem varstvu in Uredbi o merilih za določanje oprostitev pri plačilih socialno varstvenih storitev. CSD odloči o višini oprostitve in o tem, kdo so zavezanci za plačilo. Ti so nato dolžni doplačati razliko. Zavezanci za plačilo so lahko občina, otroci oskrbovanca ali pa kakšna druga oseba, ki se je zavezala na podlagi drugega pravnega posla plačevati oskrbo. Plačilo teh zavezancev je spet odvisno od njihove plačilne sposobnosti, saj se lahko zgodi, da posamezni zavezanec zaradi svojih nizkih dohodkov in drugih preživninskih obveznosti ni dolžan ničesar plačati. V tem primeru se z isto odločbo tudi njega oprosti plačila storitve. Npr. oče - ostareli ima dve hčeri. Obe imata družino. Prva hči in njen partner imata dobre dohodke, zato lahko plačujeta stroške storitve za očeta, druga hči in njen mož pa prejemata denarno socialno pomoč in tega ne zmoreta. Ko CSD odloča o oprostitvi storitve za očeta, za ugotovitev dohodkov zavezancev te pozove, da tudi sami vložijo vlogo za oprostitev plačila. Če obe hčeri vložita vlogo, CSD odloči z isto odločbo tudi o oprostitvi za obe hčeri. Če pa zavezanec za plačilo ne da vloge za oprostitev, se šteje, da je plačilno sposoben. Zavod - dom za ostarele ni stranka postopka, zato se mu odločba o oprostitvi ne vroča. V zvezi s prej navedenim zavode zanima, ali lahko od centrov za socialno delo za namene zaračunavanja (vročanja računov) in ob neplačilu za potrebe izvršbe pridobijo vse podatke, ki jih potrebujejo za ta namen. V nadaljevanju vam na podlagi predstavljenega dejanskega stanja in na podlagi
  5. točke prvega odstavka
  6. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07 – UPB1, v nadaljevanju ZVOP-1) ter
  7. člena Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/2007-ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), posredujemo naše neobvezujoče mnenje v zvezi z vašim vprašanjem. Centri za socialno delo lahko na podlagi četrtega odstavka
  8. člena ZVOP-1 zavodom (domovom za ostarele) na njihovo zahtevo, za namene izstavitve in vročitve računa za njihove storitve, iz odločbe o oprostitvi plačila institucionalnega varstva v zavodu, posredujejo podatke o osebnih imenih in naslovih zavezancev za plačilo ter višini njihove obveznosti. V zvezi s pridobivanjem podatkov za izvršbo zoper zavezanca za plačilo storitev pa je treba uporabiti določbe Zakona o izvršbi in zavarovanju. Osebni podatki se v javnem sektorju, v katerega skladno z
  9. členom ZUPJS sodita socialni zavod – dom za ostarele in Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve (v nadaljevanju ministrstvo), če obdelavo osebnih podatkov in osebne podatke, ki se obdelujejo, določa zakon. Z zakonom se lahko določi, da se določeni osebni podatki obdelujejo le na podlagi osebne privolitve posameznika. Ministrstvo na podlagi
  10. člena Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (Uradni list RS, št. 62/10 s sprem., v nadaljevanju ZUPJS) obdeluje in vodi centralno zbirko podatkov, ki zajema pravice iz javnih sredstev. Prej navedeni člen ZUPJS v šestem odstavku določa, katere podatke sme iz centralne zbirke podatkov pridobiti izvajalec socialnovarstvenih storitev. Ta lahko na podlagi podatka o osebnem imenu in EMŠO upravičenca do subvencije oziroma oprostitve plačila, vpogleda v podatek o številki odločbe, o višini subvencije oziroma oprostitvi plačila in v podatek o obdobju upravičenosti. Problem torej lahko predstavljajo primeri, ko je oskrbovanec oproščen plačila oskrbnine, na mesto plačnika pa ne stopi zgolj lokalna skupnost (kot dajalec subvencije), ampak tretje osebe (oskrbovančevi otroci, skrbniki…). Ker prispevek tretjih oseb k plačilu oskrbnine ne predstavlja subvencije, ZUPJS takšnih primerov ne obravnava – moral pa bi jih urediti ZSV, saj so zavodu podatki o zavezancih za plačilo (celotne) oskrbnine potrebni za izvajanje nalog in obveznosti. Pooblaščenec meni, da se do spremembe ZSV oziroma drugega zakona, s katerim se ta vprašanja lahko uredijo, kot pravna podlaga za posredovanje podatkov o imenu in priimku zavezanca za plačilo storitve institucionalnega varstva iz odločbe centra za socialno delo, njegovem naslovu in višini obveznosti za namen izstavitve računa in njegovega vročanja, uporabi četrti odstavek
  11. člena ZVOP-
  12. Ta določa, da se v javnemu sektorju izjemoma obdelujejo tisti osebni podatki, ki so nujni za izvrševanje zakonitih pristojnosti, nalog ali obveznosti javnega sektorja, če se s to obdelavo ne poseže v upravičen interes posameznika, na katerega se osebni podatki nanašajo. Ker se odločba centra za socialno delo izda prav z namenom ureditve obveznosti (do)plačil oskrbnine, s sporočanjem nujnega obsega podatkov zavodu, za namen ureditve (do)plačil v skladu z odločbo, ne bo poseženo v upravičen interes posameznikov po ohranitvi zasebnosti glede teh podatkov. V zvezi s posredovanjem podatkov za potrebe izvršbe, ki bi se vodila zoper zavezanca, pa je treba uporabiti določbe Zakona o izvršbi in zavarovanju (Uradni list RS, št. 5/98 s sprem.), ki v šestem odstavku
  13. člena določa, da je upravljavec podatkov ali zbirk podatkov dolžan upniku, ki izkaže pravni interes, na njegovo zahtevo, ne glede na državljanstvo oziroma državo, ki ji upnik pripada, posredovati podatke iz
  14. do
  15. točke ter
  16. in
  17. točke prvega odstavka tega člena. Upnik izkaže pravni interes z listino, ki je izvršilni naslov, na podlagi katerega je mogoče po tem zakonu predlagati izvršbo. S spoštovanjem, Informacijski pooblaščenec; Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav, pooblaščenka O NAS Informacijski pooblaščenec Dunajska cesta 22 1000 Ljubljana, Slovenija Zemljevid (vir: najdi.si) Telefon: 01 230 97 30 Poštni in varni e-predal: gp.ip(at)ip-rs.si Odgovorna oseba za informacije za medije: dr. Jelena Virant Burnik. Kontakt za medije: Barbara Repovš, mediji@ip-rs.si ali 01 230 97 30 Prijava kršitev (Navodila in obrazci) URADNE URE PON - PET 9.00 - 12.00 POVEZAVE Informacije javnega značaja Priročniki in smernice Obrazci Politika zasebnosti Informacije o obdelavi osebnih podatkov Izjava o dostopnosti Podpora za majhna podjetja Pravice posameznikov Prijava na prejemanje e-novic Informacijski pooblaščenec | 2026

🔗 Na uradni vir

Razlaga UI na podlagi uradnega besedila zakona. Okvirna, ne nadomešča pravnega nasveta.