Pridobivanje policijskih fotografij in drugega gradiva s strani zavarovalnice + - Opozorilo: Mnenje je bilo izdano na podlagi določb Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1, Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo), ki je z dnem
- 2023 prenehal veljati in ga je nadomestil nov Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2, Uradni list RS, št. 163/22), zato mnenje ni več nujno aktualno. Mnenja po ZVOP-2 so na voljo tukaj. Datum: 30.11.2011 Številka: 0712-242/2011 Kategorije:Zavarovalništvo --> Kategorije: Zavarovalništvo Informacijski pooblaščenec je dne
- 2011 prejel vaše zaprosilo za mnenje glede zahtev zavarovalnic za pridobitev originalnih fotografij ali njihovih reprodukcij ter druge dokumentacije (npr. skice), ki jih ob obravnavi škodnega dogodka naredi Policija. Pojasnjujete, da imajo organi Policije zelo različno prakso glede tovrstnih zaprosil zavarovalnic, in da bi kot zavarovalnica bili pripravljeni nositi materialne stroške. Problemi niso samo v zvezi s samo dopustnostjo pridobivanja gradiva, ampak tudi v zvezi s pridobivanjem gradiv v obliki, ki ima uporabno vrednost. Ob tem se sklicujete na mnenje Informacijskega pooblaščenca, z dne
- 2008, ki se nanaša na izjave prič. Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju na podlagi
- točke prvega odstavka
- člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Ur. l. RS, št. 94/07 - UPB; ZVOP-1) ter
- člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05 in 51/07-ZUstS-A; ZInfP) posredujemo naše neobvezujoče mnenje v zvezi z vašim vprašanjem. Po mnenju Informacijskega pooblaščenca je zavarovalnica - na podlagi osmega odstavka v povezavi s petim odstavkom
- člena Zakona o zavarovalništvu (ZZavar) ter
- točke sedmega odstavka v povezavi s petim odstavkom
- člena ZZavar ali pogojno
- člena Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP) - upravičena do pridobitve podatkov o škodnem dogodku, ki in če so potrebni za izvrševanje zavarovalne pogodbe ali za odločitev o likvidaciji škode (sem spada tudi ugotavljanje sumljivih okoliščin), in s katerimi razpolaga Policija. Podatki o škodnem dogodku so tudi podatki, ki se nahajajo na slikovnem gradivu. Konkreten način pridobitve podatkov oziroma slikovnega gradiva v zakonu ni izrecno določen; v praksi je običajno na voljo več možnosti. Zato je način pridobitve predmet dogovarjanja, ki pa je pogojeno z naravo konkretnega slikovnega gradiva in možnostmi, ki jih ima na voljo upravljavec. Upravljavec mora zagotoviti najmanj en način pridobitve. O b r a z l o ž i t e v: Osmi odstavek
- člena ZZavar določa, da so organi javnega sektorja (kamor spada tudi Policija) dolžni zavarovalnici posredovati podatke iz prejšnjih odstavkov istega člena. Po petem odstavku
- člena ZZavar sem spadajo identifikacijski podatki v škodnem dogodku udeleženih oseb, prič in upravičencev iz zavarovanja, podatki o kaznivih dejanjih in prekrških, vrsti škodnega dogodka, kraju, času in poteku škodnega dogodka ter opisu škodnega dogodka. Podobno kot iz osmega odstavka
- člena izhaja tudi iz
- točke sedmega odstavka
- člena ZZavar, po katerem se zgoraj omenjeni podatki (razen »kaznivih dejanj in prekrškov«) zbirajo tudi iz zbirk Ministrstva za notranje zadeve, kamor spada tudi Policija. Slednja je po
- členu Uredbe o organih v sestavi ministrstev in
- členu Zakona o policiji (ZPol) organ v sestavi Ministrstva za notranje zadeve. ZUP v
- členu omogoča pravico do seznanitve z upravno zadevo (»spisom«) tudi tretjim osebam (npr. zavarovalnicam), če za seznanitev izkažejo pravni interes (tega lahko utemeljijo npr. s sklicevanjem na zgoraj omenjene določbe ZZavar in z izkazano potrebnostjo zaprošenih dokumentov za reševanje konkretnega primera). Sklicevanje na ZUP glede načina seznanitve učinkuje podobno kot ZZavar. Učinkovito sklicevanje na ZUP je odvisno tudi od tega, ali v konkretnem primeru sploh gre za upravno zadevo, do česar pa se na splošni ravni ni mogoče opredeliti. Po mnenju Informacijskega pooblaščenca so podatki iz prvega odstavka obrazložitve (te smo poimenovali z generičnim izrazom »podatki o škodnem dogodku«) tudi podatki, ki se nahajajo v grafični obliki oziroma na slikovnem gradivu (npr. skice, risbe, grafi, odtisi, načrti, fotografije, videoposnetki) in se neposredno ali posredno nanašajo na kraj, čas, udeležence, vzrok, potek, posledice in druge stvarne okoliščine škodnega dogodka, hkrati pa so v zvezi z določenim ali določljivim posameznikom. Opozarjamo, da je zavarovalnica upravičena do pridobitve tistega slikovnega gradiva, za katerega v obrazloženi zahtevi izkaže, da ga potrebuje za namen izvrševanja zavarovalne pogodbe ali za odločitev o likvidaciji škode (sem spada tudi ugotavljanje okoliščin, ki kažejo na zavarovalno goljufijo), pod pogojem, da slikovno gradivo v resnici vsebuje podatke o škodnem dogodku. Konkreten način seznanitve oziroma posredovanja slikovnega gradiva v zakonu ni določen. Zakon tudi posredno ne nakazuje na obvezen ali primeren način seznanitve oziroma posredovanja. Zato tudi v primeru inšpekcijskega nadzora Informacijski pooblaščenec načeloma ne bi bil pristojen za odločanje o konkretnem načinu oziroma obliki posredovanja osebnih podatkov. Obdelava osebnih podatkov, ki je določena v ZZavar se nanaša na podatke (kategorije podatkov) in ne na določene dokumente (drugače je npr. pri policijskih zapisnikih po Zakonu o obveznih zavarovanjih v prometu). Z vidika ZZavar je torej pomembno le, da se posredujejo osebni podatki, ki so sami po sebi nematerializirana kategorija ali neopredmeteni nosilci informacij. Povedano drugače, nepomembno je, kakšna je pojavna oblika dokumentov, ki vsebujejo osebne podatke in kako se ti dokumenti posredujejo, važno je le, da njihova vsebina (torej razkriti podatki) ne presega dopustne obdelave osebnih podatkov po obravnavanih določbah ZZavar. Zavarovalnica lahko torej pridobi osebne podatke ne glede na njihovo pojavno obliko oziroma materializacijo. Pridobitev slikovnega gradiva se lahko izvede na primer kot vpogled na kraju hrambe, lahko pa na način posredovanja fotokopije, verodostojne reprodukcije, duplikata, prepisa, originala z reverzom, digitalnega zapisa na elektronskem nosilcu, skeniranega dokumenta po e-pošti, datoteke po e-pošti ipd. Po mnenju Informacijskega pooblaščenca mora upravljavec uporabniku zagotoviti najmanj en način pridobitve slikovnega gradiva. Seznanitev z upravno zadevo po
- členu ZUP se v praksi praviloma izvaja na način vpogleda na kraju hrambe. Glede na navedeno Informacijski pooblaščenec meni, da zavarovalnica ne more zahtevati točno določenega načina seznanitve, če je na voljo več alternativ. Zato je način posredovanja oziroma dostopa do slikovnega gradiva odvisen od dogovora med zavarovalnico in Policijo. Pri tem je seveda pomembno, za kakšno gradivo gre (npr. ali gre za klasično fotografsko tehniko ali za digitalno tehniko) in kakšne možnosti ima na voljo upravljavec (npr. ali razpolaga s napravami za pripravo verodostojnih reprodukcij). Pri zagotavljanju slikovnega gradiva zavarovalnici si je treba prizadevati, da ima način seznanitve za zavarovalnico tudi uporabno vrednost (npr. fotokopija fotografije take vrednosti praviloma nima). Lepo vas pozdravljamo, Informacijski pooblaščenec: Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav., pooblaščenka O NAS Informacijski pooblaščenec Dunajska cesta 22 1000 Ljubljana, Slovenija Zemljevid (vir: najdi.si) Telefon: 01 230 97 30 Poštni in varni e-predal: gp.ip(at)ip-rs.si Odgovorna oseba za informacije za medije: dr. Jelena Virant Burnik. Kontakt za medije: Barbara Repovš, mediji@ip-rs.si ali 01 230 97 30 Prijava kršitev (Navodila in obrazci) URADNE URE PON - PET 9.00 - 12.00 POVEZAVE Informacije javnega značaja Priročniki in smernice Obrazci Politika zasebnosti Informacije o obdelavi osebnih podatkov Izjava o dostopnosti Podpora za majhna podjetja Pravice posameznikov Prijava na prejemanje e-novic Informacijski pooblaščenec | 2026