Priložitev izpiska o prometu na bančnem računu vlogi za podaljšanje denarne socialne pomoči + - Opozorilo: Mnenje je bilo izdano na podlagi določb Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1, Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo), ki je z dnem
- 2023 prenehal veljati in ga je nadomestil nov Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2, Uradni list RS, št. 163/22), zato mnenje ni več nujno aktualno. Mnenja po ZVOP-2 so na voljo tukaj. Datum: 22.10.2006 Številka: 0712-292/2006/2 Kategorije:Postopki na centrih za socialno delo --> Kategorije: Postopki na centrih za socialno delo Spoštovani,Prejeli smo vaše vprašanje po elektronski pošti z dne 19.10.
- Ker lahko avtentično razlago posameznih določb zakona daje le Državni zbor, neobvezno pa predlagatelj zakona, vam na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, v nadaljevanju na podlagi
- točke prvega odstavka
- člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 86/04 in 113/05; v nadaljevanju: ZVOP-1) ter
- člena Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 – uradno prečiščeno besedilo; v nadaljevanju: ZInfP) posredujemo naše neobvezno mnenje v zvezi z vašimi vprašanji. Spraševali ste nas:- ali ste pri vložitvi vloge za podaljšanje denarne socialne pomoči Centru za socialno delo dolžni priložiti izpisek o prometu na svojem bančnem računu.ZVOP-1 v
- odst.
- čl. določa, da se lahko osebni podatki v javnem sektorju, kamor glede na določili
- tč.
- čl. ZVOP-1 in
- odst.
- čl. Zakona o socialnem varstvu sodi (uradno prečiščeno besedilo, UL RS, št. 36/04, v nadaljevanju: ZSV-UPB1) kot področnega zakona sodi tudi CSD, obdelujejo le, če tako določa zakon, ki lahko tudi določi, da se določeni osebni podatki obdelujejo le na podlagi osebne privolitve posameznika. Osebni podatki, ki se obdelujejo, pa morajo biti v skladu z načelom sorazmernosti, ki ga ureja 3.čl. ZVOP-1, ustrezni in po obsegu primerni glede na namene, za katere se zbirajo in nadalje obdelujejo.ZSV-UPB1 v
- a čl. določa, da se pri ugotavljanju upravičenosti in določanju višine denarne socialne pomoči upoštevajo le osnove in merila določeni s tem zakonom. Način ugotavljanja prihrankov in premoženja po tem zakonu oziroma njegove vrednosti, ki se upoštevajo pri ugotavljanju upravičenosti in določanju višine denarne socialne pomoči, pa v skladu s
- odst.
- čl. ZSV-UPB1 podrobneje predpiše minister, pristojen za socialno varstvo. V tem zakonu je v
- členu določeno, da zbirke podatkov iz
- člena, kamor sodijo tudi zbirke o denarnih socialnih pomočeh, vsebujejo naslednje osebne podatke posameznika, na katerega se nanaša pravica ali obveznost po tem zakonu, in njegovega zakonitega zastopnika: ime in priimek, rojstne podatke, spol, EMŠO, podatke o državljanstvu, podatke o dovoljenju za prebivanje tujca, podatke o prebivališču, podatke, ki se nanašajo na družinska razmerja (število družinskih članov, tip družine, razmerje do vlagatelja), podatke o gospodinjstvu……..ter podatke o plačah in drugih dohodkih in prejemkihNa podlagi navedenega
- odst.
- čl. je Minister za delo, družino in socialne zadeve izdal Pravilnik o ugotavljanju prihrankov in premoženja ter o vrednosti zagotovljene osnovne oskrbe v postopku za dodelitev denarne socialne pomoči (UL RS, št. 68/01, 71/01 in 119/05, v nadaljevanju: Pravilnik). Ta v zvezi z ugotavljanjem prihrankov in premoženja in njegove vrednosti v
- čl. določa, da je upravičenec ob uveljavljanju pravice do denarne socialne pomoči ali med prejemanjem denarne socialne pomoči pristojnemu CSD dolžan sporočiti vse podatke o obstoju in vrednosti prihrankov in premoženja in o tem priložiti dokaze, s katerimi razpolaga ali jih lahko pridobi. Glede na
- odst.
- čl. Pravilnika pa so prihranki denarna sredstva upravičena v tuji ali domači valuti, s katerimi upravičenec razpolaga na dan vložitve vloge, zlasti pa: - denarna sredstva na tekočem, žiro ali drugem računu, - hranilne vloge, - druga denarna sredstva po izjavi stranke. Glede na prvo alinejo
- čl. Pravilnika pa se prihranki in njihova vrednost ugotavljajo med drugim tudi iz obvestila banke ali hranilnice o stanju na tekočem, žiro ali drugem računu.V skladu z napisanim Pooblaščenec meni, da lahko CSD izhajajoč iz
- odst.
- čl. ZSV-UPB1 ter na podlagi
- čl. in prve alineje
- čl. Pravilnika za namene ugotavljanja upravičenosti in določanja višine denarne socialne pomoči (tudi med njenim prejemanjem) oziroma zaradi ugotavljanja prihrankov v ta namen, od upravičenca zahteva obvestila banke ali hranilnice o stanju na tekočem ali drugem računu. Upoštevajoč načelo sorazmernosti in
- čl. Pravilnika, v skladu s katerim je posameznik dolžan pristojnemu CSD sporočiti vse podatke o obstoju in vrednosti prihrankov in o tem predložiti dokaze, s katerimi razpolaga ali jih lahko pridobi, pa Pooblaščenec meni, da obdelava osebnih podatkov na bančnem izpisku ni ustrezna in po obsegu primerna glede na namene, za katere se osebni podatki zbirajo in nadalje obdelujejo. Bančni izpisek namreč poleg stanja prihrankov razkriva tudi druge osebne podatke, med katerimi sta npr. tudi čas in kraj nakupa, iz katerih se da sklepati na posameznikov način življenja, kraje, kjer se je gibal, itd. Ker lahko upravičenec v skladu z
- odst. Pravilnika o vrednosti prihrankov predloži dokaze, ki jih pridobi sam, Pooblaščenec zaključuje, da za namene ugotavljanja upravičenosti in določanja višine denarne socialne pomoči zadošča obvestilo oziroma potrdilo banke, ki ga upravičenec predloži sam in iz katerega so razvidni le zahtevani finančni podatki (o prihrankih).Nenazadnje pa Pooblaščenec pripominja, da je možna tudi situacija, ko CSD prav zaradi prejema bančnega potrdila (in ne bančnega izpiska) ne bo dobil popolnega vpogleda v finančno stanje posameznika. Posameznik namreč lahko prejeti denar iz svojega bančnega računa kadarkoli dvigne in po opravljenem dvigu naroči izdelavo potrdila, ki bo seveda izkazovalo bistveno manjše stanje prihrankov na računu (lahko seveda tudi stanje v dovoljeni limit, ki ga banka omogoča svojemu komitentu). Glede na vse navedeno, Pooblaščenec v izogib situacijam, opisanim v obeh prejšnjih dveh odstavkih, predlaga, da posameznik ob obveščanju CSD obenem poskrbi za to, da se po eni strani ne razkriva njegovih osebnih podatkov prekomerno, po drugi strani pa pristojnemu organu vseeno omogoči seznanitev z obstojem in vrednostjo njegovih prihrankov in premoženja. Slednje se lahko doseže npr. na način, da se na bančnem izpisku prečrta ime trgovine, kjer je nekdo kupoval ipd. Na opisani način bo namreč zadoščeno načelu sorazmernosti, kot ga postulira
- člen ZVOP-1, ki določa, da morajo biti osebni podatki, ki se obdelujejo, ustrezni in po obsegu primerni glede na namene, za katere se zbirajo in nadalje obdelujejo. S spoštovanjem. Informacijski pooblaščenec: Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav. pooblaščenka O NAS Informacijski pooblaščenec Dunajska cesta 22 1000 Ljubljana, Slovenija Zemljevid (vir: najdi.si) Telefon: 01 230 97 30 Poštni in varni e-predal: gp.ip(at)ip-rs.si Odgovorna oseba za informacije za medije: dr. Jelena Virant Burnik. Kontakt za medije: Barbara Repovš, mediji@ip-rs.si ali 01 230 97 30 Prijava kršitev (Navodila in obrazci) URADNE URE PON - PET 9.00 - 12.00 POVEZAVE Informacije javnega značaja Priročniki in smernice Obrazci Politika zasebnosti Informacije o obdelavi osebnih podatkov Izjava o dostopnosti Podpora za majhna podjetja Pravice posameznikov Prijava na prejemanje e-novic Informacijski pooblaščenec | 2026