Primernost vsebine kadrovskega vprašalnika delodajalca z vidika razkrivanja informacij o zdravstvenem stanju + - Opozorilo: Mnenje je bilo izdano na podlagi določb Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1, Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo), ki je z dnem
- 2023 prenehal veljati in ga je nadomestil nov Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2, Uradni list RS, št. 163/22), zato mnenje ni več nujno aktualno. Mnenja po ZVOP-2 so na voljo tukaj. Datum: 22.05.2010 Številka: 0712-251/2010/2 Kategorije:Delovna razmerja --> Kategorije: Delovna razmerja Spoštovani, Informacijski pooblaščenec je dne
- 2010 prejel vaše zaprosilo za mnenje o tem, ali je vsebina kadrovskega vprašalnika v delu, ki se nanaša na zdravje in kadilske navade v nasprotju z zakonodajo. Iz priloženega vprašalnika izhaja, da delodajalec iz zasebnega sektorja kandidate za zaposlitev, med drugim sprašuje, kako kandidati ocenjujejo svoje zdravstveno stanje (z možnimi odgovori: »počutim se popolnoma zdravega«, »občasno imam manjše težave« ali »imam kronično oziroma drugo resnejše obolenje«), in ali kandidati kadijo. Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju na podlagi
- točke prvega odstavka
- člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Ur.l. RS, št. 94/07 - UPB; ZVOP-1) ter
- člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur.l. RS, št. 113/05 in 51/07-ZUstS-A; ZInfP) posredujemo naše neobvezujoče mnenje v zvezi z vašim vprašanjem. Po mnenju Pooblaščenca, zbiranje podatkov s strani delodajalca v zasebnem sektorju: - o tem, ali kandidat kadi in - o tem, ali se kandidat »počuti popolnoma zdravega« ter ali ima »občasno manjše težave« je dopustno, saj je v skladu s prvim odstavkom
- člena Zakona o delovnih razmerjih (ZDR) oziroma z načelom sorazmernosti iz
- člena ZVOP-1; - o tem, ali ima kandidat »kronično oziroma drugo resnejše obolenje« ni dopustno, saj presega pravice, ki jih ima delodajalec glede obdelave občutljivih osebnih podatkov; vse pod pogojem, da sta odgovora na prvi dve vprašanji neposredno vezana na delo na delovnem mestu, za katero se kandidat prijavlja. V nasprotnem primeru v skladu z drugim odstavkom
- člena ZDR nobeno od zgornjih vprašanj za kandidata ni dopustno, ne le z vidika obdelave osebnih podatkov pač pa zelo verjetno tudi ne z vidika delovnopravne zakonodaje, do česar pa se Pooblaščenec ni pristojen opredeljevati. O b r a z l o ž i t e v:
- O podlagah za obdelavo osebnih podatkov pri delodajalcih v zasebnem sektorju Zakon o delovnih razmerjih (ZDR) v prvem odstavku
- člena in v povezavi s četrtim odstavkom istega člena določa, da lahko delodajalec osebne podatke kandidatov obdeluje (npr. zbira): - če je to določeno z zakonom ali - če je to potrebno zaradi uresničevanja pravic in obveznosti iz delovnega razmerja ali v zvezi z delovnim razmerjem. Pogoj »določenosti v zakonu« (prva alineja zgoraj) pomeni, da mora obdelavo osebnih podatkov predvideti nek zakon. Na področju delovnih razmerij sta področna predpisa na primer Zakon o evidencah na področju dela in socialne varnosti ter Zakon o varnosti in zdravju pri delu. Med relevantne zakone v smislu
- člena ZDR (prva alineja zgoraj) je potrebno uvrstiti tudi splošen zakon na področju varstva osebnih podatkov, in sicer ZVOP-
- Ta poleg posebnih primerov dopustnosti obdelave, ki veljajo tudi za delodajalce (npr. obdelava v nujnih primerih, izvajanje videonadzora, uporaba razpoložljivih podatkov za uveljavljanje zahtevkov na sodišču…), v prvem odstavku
- člena dopušča obdelavo osebnih podatkov tudi na podlagi privolitve posameznika. Privolitev je torej podlaga za obdelavo osebnih podatkov, ki jo določa zakon v smislu določbe
- člena ZDR (prva alineja zgoraj). Tu je potrebno dodati, da
- člen ZVOP-1 velja tudi za obdelavo osebnih podatkov pri delodajalcih v zasebnem sektorju. Seveda tudi alternativni pogoj »potrebnosti obdelave osebnih podatkov zaradi uresničevanja pravic in obveznosti iz delovnega razmerja« (druga alineja zgoraj) ni nič drugega kot posebna zakonska podlaga, ki jo ima v mislih
- člen ZDR v prvem delu določbe prvega odstavka (prva alineja zgoraj). V tem primeru torej posebno zakonsko podlago določa že sam ZDR. Na podlagi povedanega lahko sklenemo, da je obdelava osebnih podatkov s strani delodajalca v zasebnem sektorju dopustna: - če je za obdelavo osebnih podatkov podana privolitev posameznika ali - če je to potrebno zaradi uresničevanja pravic in obveznosti iz delovnega razmerja ali v zvezi z delovnim razmerjem ali - če je v katerem koli zakonu predviden kakšen drug primer dopustne obdelave.
- Razmerje med privolitvijo in načelom sorazmernosti Pogoj »potrebnosti obdelave osebnih podatkov zaradi uresničevanja pravic in obveznosti iz delovnega razmerja« iz
- člena ZDR je specifičen izraz načela sorazmernosti iz
- člena ZVOP-1, ki določa, da morajo biti osebni podatki, ki se obdelujejo, ustrezni in po obsegu primerni glede na namene, za katere se zbirajo in nadalje obdelujejo. Zaradi položaja t.i. subordiniranosti delavca nasproti delodajalcu, je na področju delovnih razmerij, pravice delodajalcev pri obdelavi osebnih podatkov potrebno interpretirati omejujoče. Zato je treba tudi privolitev posameznika, kot podlago za obdelavo, nujno povezati s pravilom o tem, da mora biti obdelava osebnih podatkov potrebna za uresničevanje pravic iz delovnega razmerja ali v zvezi z delovnim razmerjem (druga alineja prejšnjega odstavka). To pomeni, da se na podlagi privolitve (v konkretnem primeru kandidat s predložitvijo izpolnjenega vprašalnika »privoli« v zbiranje podatkov) osebni podatki kandidatov lahko zbirajo, če so ti podatki hkrati potrebni zaradi uresničevanja pravic in obveznosti iz delovnega razmerja ali v zvezi z delovnim razmerjem oziroma, če so podatki in njihova obdelava v skladu z načelom sorazmernosti.
- Razmerje med privolitvijo in zbiranjem podatkov o zdravstvenem stanju Zbiranje podatkov o zdravstvenem stanju s strani delodajalcev ni dopustno, razen določenih izjem, ki v konkretnem primeru niso podane. To pomeni, da zbiranje te kategorije občutljivih osebnih podatkov tudi s sklicevanjem na privolitev, ni dopustno. Kandidat za zaposlitev je pri izpolnjevanju vprašalnika v položaju, ko je njegova avtonomija volje izrazito omejena. Kandidata se s principom »povej ali opusti (misel na zaposlitev)« posredno sili v izjavljanje o samemu sebi. Privolitev je lahko veljavna le, če je svobodna. V konkretnem primeru je kandidat svoboden le v izbiri (ali se bo potegoval za zaposlitev) ni pa svoboden v izjavi (potem, ko se odloči, da se bo potegoval za zaposlitev). Zaradi tega položaja ni mogoče govoriti o pravi privolitvi, pač pa o prisilitvi oziroma o navidezni privolitvi. Pri presoji je zato pomembno, ali se podatek nanaša na zdravstveno stanje kandidata ali ne. V primeru, da zahtevanega podatka ni mogoče šteti kot podatek o zdravstvenem stanju, je potrebno ugotoviti, ali je za zbiranje spornih podatkov izpolnjen pogoj sorazmernosti, ki upravičuje sklicevanje na privolitev (prim. navedbe v prejšnji točki). To pomeni, da je osebne podatke, ki niso občutljivi osebni podatki, kljub zgornjemu stališču o nedopustnosti navidezne privolitve, delodajalec lahko zbira s sklicevanjem na privolitev. Vendar mora biti pri tem izpolnjen pogoj sorazmernosti.
- Obdelava osebnih podatkov o kandidatih za zaposlitev Obdelavo osebnih podatkov kandidatov za zaposlitev ZDR določa strožje. V
- členu tako določa, da delodajalec pri sklepanju pogodbe o zaposlitvi ne sme od kandidata zahtevati podatkov o družinskem oziroma zakonskem stanu, podatkov o nosečnosti, o načrtovanju družine oziroma drugih podatkov, če niso v neposredni zvezi z delovnim razmerjem. Delodajalec tudi ne sme pogojevati sklenitve pogodbe o zaposlitvi s pridobitvijo zgornjih podatkov ali z dodatnimi pogoji v zvezi s prepovedjo nosečnosti ali odlogom materinstva ali z vnaprejšnjim podpisom odpovedi pogodbe o zaposlitvi s strani delavca.
- Aplikacija na konkreten primer Vprašanje delodajalca o tem, ali kandidat kadi po mnenju Pooblaščenca: - ne razkriva podatka o zdravstvenem stanju, saj gre le za podatek o navadah posameznika in - je v skladu z načelom sorazmernosti, kolikor je podana zveza z delom na delovnem mestu za katerega se kandidat prijavlja . Organizacija in tek delovnega procesa sta namreč lahko odvisna od kadilskih navad zaposlenih, poleg tega kadilske navade (čeprav neobjektivizirano) lahko vplivajo na oceno o tveganju za večjo odsotnost z dela. Obenem vprašanje, ki je omejeno le na opredelitev da/ne, ne pomeni pretiranega posega v zasebnost (kajenje je namreč navzven zaznavna navada). Vprašanje delodajalca o tem, ali se kandidat »počuti popolnoma zdravega« ter ali ima »občasno manjše težave« po mnenju Pooblaščenca: - v konkretnem primeru (ne pa tudi na splošno v drugih primerih) ne razkriva podatka o zdravstvenem stanju v smislu
- člena Zakona o pacientovih pravicah (ZPacP), saj je popolnoma oddvojeno od delodajalčevega siceršnjega poznavanja zdravstvenega stanja kandidata, zaradi česar je informacijska vrednost podatka neznatna in - je hkrati v skladu z načelom sorazmernosti, saj je podana določena zveza z delovnim razmerjem. Podatek namreč (čeprav neobjektivizirano) lahko vpliva na oceno o tveganju za večjo ali manjšo odsotnost z dela. Obenem vprašanje ne pomeni pretiranega posega v zasebnost. Vprašanje delodajalca o tem, ali ima kandidat »kronično oziroma drugo resnejše obolenje« po mnenju Pooblaščenca pomeni podatek o zdravstvenem stanju, čeprav ni določno specificiran. Zaradi tega delodajalec ni upravičen do zbiranja teh osebnih podatkov prek kadrovskih vprašalnikov.
- Pojasnilo o mejah pristojnosti Zgornje mnenje Pooblaščenca se ne opredeljuje oziroma je neodvisno do vprašanja, ali je v konkretnem primeru obravnava kandidatov diskriminatorna v smislu delovno pravne zakonodaje. Lepo vas pozdravljamo, Informacijski pooblaščenec: Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav., pooblaščenka O NAS Informacijski pooblaščenec Dunajska cesta 22 1000 Ljubljana, Slovenija Zemljevid (vir: najdi.si) Telefon: 01 230 97 30 Poštni in varni e-predal: gp.ip(at)ip-rs.si Odgovorna oseba za informacije za medije: dr. Jelena Virant Burnik. Kontakt za medije: Barbara Repovš, mediji@ip-rs.si ali 01 230 97 30 Prijava kršitev (Navodila in obrazci) URADNE URE PON - PET 9.00 - 12.00 POVEZAVE Informacije javnega značaja Priročniki in smernice Obrazci Politika zasebnosti Informacije o obdelavi osebnih podatkov Izjava o dostopnosti Podpora za majhna podjetja Pravice posameznikov Prijava na prejemanje e-novic Informacijski pooblaščenec | 2026