Pristojnost glede prijav kršitev zakona o telekomunikacijah - IPRS

Pristojnost glede prijav kršitev zakona o telekomunikacijah + - Opozorilo: Mnenje je bilo izdano na podlagi določb Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1, Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo), ki je z dnem

2. 2023 prenehal veljati in ga je nadomestil nov Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2, Uradni list RS, št. 163/22), zato mnenje ni več nujno aktualno. Mnenja po ZVOP-2 so na voljo tukaj. Datum: 29.11.2007 Številka: 0712-1059/2007/2 Kategorije:Elektronska pošta --> Kategorije: Elektronska pošta Spoštovani, Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju Pooblaščenec) je dne 28.11.2007 prejel vaše e-sporočilo, v katerem sprašujete, kdo je pristojen za sprejemanje prijav kršitev zakona o tlekomunikacijah, natančneje člena o prejemanju nezaželene pošte. V nadaljevanju vam na podlagi predstavljenega dejanskega stanja ter na podlagi
3. točke prvega odstavka
4. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 86/2004, 113/2005, 51/07 – ZUstS-A in 67/07, v nadaljevanju ZVOP-1)) ter
5. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07 – ZUstS-A, ZInfP) posredujemo naše neobvezno mnenje v zvezi z vašimi vprašanji:
6. Informacijski pooblaščenec je skupaj s Tržnim inšpektoratom RS, Agencijo za elektronske komunikacije in pošto ter SI-CERT pripravil skupno besedilo z razlago zakonske ureditve tega področja v Sloveniji. Skupno besedilo je objavljeno na naslovu: http://www.arnes.si/spam/zakonodaja.html
7. Prijavo kršitve glede neposrednjega trženja preko elektronske pošte lahko podate na Tržni inšpektorat RS (gp.tirs(at)gov.si)ali ali na Agencijo za pošto in elektronske komunikacije Republike Slovenije (info.box(at)apek.si), vsekakor pa vam svetujemo, da se pred podajo kršitve sezanite z vsebino prej omenjenega skupnega besedila. O b r a z l o ž i t e v: Področje neposrednega trženja s pomočjo elektronskih komunikacij (in posledično področje neželenih elektronskih sporočil in nenaročene oglasne pošte) v Sloveniji urejajo štirje zakoni, trije specialni (Zakon o elektronskih komunikacijah, Zakon o varstvu potrošnikov in Zakon o elektronskem poslovanju na trgu), ter sistemski zakon (Zakon o varstvu osebnih podatkov): • Zakon o elektronskih komunikacijah (ZEKom-UPB1), • Zakon o varstvu potrošnikov (ZVPot-UPB2), • Zakon o elektronskem poslovanju na trgu (ZEPT), • Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1). Glede na prepletenost omenjenih zakonov, je Informacijski pooblaščenec skupaj s Tržnim inšpektoratom RS, Agencijo za elektronske komunikacije in pošto ter SI-CERT pripravil skupno besedilo z razago zakonske ureditve tega področja v Sloveniji. Skupno besedilo lahko najdete na naslovu http://www.arnes.si/spam/zakonodaja.html, v nadaljevanju pa vam podajamo nakej poudarkov iz omenjenega besedila. Zakon o elektronskih komunikacijah prepoveduje uporabo klicnih avtomatov, faksimilnih naprav ali elektronske pošte in drugačnih sredstev elektronskih komunikacij z namenom neposrednega trženja brez predhodnega soglasja naročnika. Izjemoma lahko fizična ali pravna oseba, ki od kupca svojih izdelkov ali storitev pridobi njegov elektronski naslov za elektronsko pošto, ta naslov uporablja za neposredno trženje svojih izdelkov ali storitev, vendar mora kupcu dati možnost, da kadarkoli na brezplačen in enostaven način zavrne takšno uporabo njegovega elektronskega naslova. Vsa elektronska sporočila morajo biti poslana iz veljavnega (elektronskega) naslova. Elektronska pošta poslana z namenom neposrednega trženja mora vsebovati identiteto pošiljatelja v imenu katerega se sporočilo pošilja in naslov, kamor lahko prejemnik pošlje zahtevo za prekinitev takega neposrednega trženja. Določila Zakona o varstvu potrošnikov se uporabljajo le za razmerja med potrošniki (fizičnimi osebami, ki pridobivajo blago ali storitve za namene izven njihove poklicne oziroma pridobitne dejavnosti) ter podjetji (pravnimi ali fizičnimi osebami, ki opravljajo pridobitno dejavnost, ne glede na njihovo pravnoorganizacijsko obliko ali lastninsko pripadnost). Zakon o elektronskem poslovanju na trgu ponudniku storitev dovoljuje pošiljanje komercialnih sporočil, ki so del storitev informacijske družbe, le pod določenimi pogoji, med drugim da prejemnik storitve (vsaka fizična ali pravna oseba, ki iz poklicnih ali drugih razlogov uporablja storitev informacijske družbe) vnaprej soglaša s pošiljanjem. Poleg tega mora biti iz sporočila jasno razviden namen pošiljanja sporočila, nedvoumno mora biti navedeno podjetje, v imenu katerega se sporočilo pošilja ter morebitni pogoji povezani s sprejemom ponudbe, ki izhaja iz sporočila. Bistvena zahteva za pošiljanje komercialnih sporočil - soglasje prejemnika, je torej enaka kot po ZVPot, razlika pa je v tem, da se ZEPT uporablja tudi za razmerja med samimi podjetji (podjetje - podjetje) in ne samo za razmerja med potrošniki in podjetji (potrošnik - podjetje). Nadzor nad izvajanjem ZEPT in ZVPot izvaja Tržni inšpektorat RS, nadzor nad ZEKom pa Agencija za elektronske komunikcaije in pošto. Komu boste podali prijavo, boste lahko sami presodili glede na vašo konkretno situacijo. vsekakor pa vam svetujemo, da se pred podajo kršitve sezanite z vsebino prej omenjenega skupnega besedila. Lepo vas pozdravljamo, Informacijski pooblaščenec: Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav., pooblaščenka O NAS Informacijski pooblaščenec Dunajska cesta 22 1000 Ljubljana, Slovenija Zemljevid (vir: najdi.si) Telefon: 01 230 97 30 Poštni in varni e-predal: gp.ip(at)ip-rs.si Odgovorna oseba za informacije za medije: dr. Jelena Virant Burnik. Kontakt za medije: Barbara Repovš, mediji@ip-rs.si ali 01 230 97 30 Prijava kršitev (Navodila in obrazci) URADNE URE PON - PET 9.00 - 12.00 POVEZAVE Informacije javnega značaja Priročniki in smernice Obrazci Politika zasebnosti Informacije o obdelavi osebnih podatkov Izjava o dostopnosti Podpora za majhna podjetja Pravice posameznikov Prijava na prejemanje e-novic Informacijski pooblaščenec | 2026