Pristojnost izvajanja nadzora nad vročanjem poštnih pošiljk + - Opozorilo: Mnenje je bilo izdano na podlagi določb Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1, Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo), ki je z dnem
- 2023 prenehal veljati in ga je nadomestil nov Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2, Uradni list RS, št. 163/22), zato mnenje ni več nujno aktualno. Mnenja po ZVOP-2 so na voljo tukaj. Datum: 17.09.2021 Številka: 07121-1/2021/1825 Kategorije: --> Kategorije: Inšpekcijski postopki, Telekomunikacije in pošta, Upravni postopki Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju IP) je dne
- 2021 prejel vaš dopis, v katerem navajate, da je bila naročena priporočena pošiljka, ki je bila očitno vročena na popolnoma napačnem naslovu nepooblaščeni osebi. Glede tega ste nekoliko zaskrbljeni, ker bi lahko šlo za pošiljko, ki bi vsebovala dokumente z osebnimi in drugimi zaupnimi podatki (npr. pogodba o zaposlitvi, prometne kazni iz tujine...), pri vročitvi pa je evidentno, da poštni uslužbenec ni preveril identitete prejemnika. AKOS ste o zadevi že obvestili, saj je bolj pristojen za reševanje težave z vročanjem in poštnimi storitvami, vendar bi vseeno prosili še za mnenje IP o tem, ali bi se tudi IP moral vključiti v reševanje težave, ali je tak način vročanja sporen z vidika zakonodaje ter ali gre v tem primeru tudi za kršitev zakonodaje s področja varovanja osebnih podatkov. Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju skladno z
- členom Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne
- aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (Splošna uredba o varstvu podatkov; v nadaljevanju: Splošna uredba),
- točko prvega odstavka
- člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07-UPB1 in 177/20, v nadaljevanju ZVOP-1) ter
- členom Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05, v nadaljevanju ZInfP) posredujemo naše neobvezno mnenje v zvezi z vašim vprašanjem. Uvodoma pojasnjujemo, da IP izven postopka inšpekcijskega nadzora ali drugega upravnega postopka ne more podajati konkretnih stališč v zvezi s posameznimi vprašanji s področja varstva osebnih podatkov, zaradi česar vam v nadaljevanju posredujemo zgolj splošna pojasnila glede predpisov, ki urejajo dostavo in vročanje poštnih pošiljk ter s tem povezanimi pristojnostmi IP in ostalih nadzornih organov. IP sme, podobno kot drugi upravni organi, v skladu z načelom zakonitosti ravnati samo v okviru svojih pooblastil in pristojnosti, za katera ima neposredno zakonsko podlago. Temeljni predpisi, ki določajo pristojnost IP na področju varstva osebnih podatkov, so Zakon o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07, v nadaljevanju: ZInfP), Splošna uredba ter ZVOP-1, poleg tega pa je pristojnost IP določena še v nekaterih drugih predpisih, ki posebej urejajo obdelavo osebnih podatkov na posameznih področjih in s tem povezano pristojnost IP za opravljanje nadzora nad posameznimi določbami teh predpisov. Opravljanje poštnih storitev ureja Zakon o poštnih storitvah (Uradni list RS, št. 51/09, s sperm., v nadaljevanju ZPSto-2), ki v
- členu med drugim ureja tudi zagotavljanje zaupnosti poštnih pošiljk. Določeno je, da morajo izvajalci poštnih storitev varovati zaupnost poštnih pošiljk v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov. Nadalje je še določeno, da izvajalci poštnih storitev ne smejo pridobivati informacij o vsebini poštnih pošiljk ter podatkov o okoliščinah in dejstvih poštnega prometa. Če morajo izvajalci poštnih storitev pridobiti podatke o dejstvih ali okoliščinah, povezanih s prenesenimi poštnimi pošiljkami zaradi samega izvajanja poštnih storitev ter reševanja reklamacij in pritožb, jih lahko pridobijo le v takem obsegu in za toliko časa, kot je potrebno za izvajanje poštnih storitev, reševanje reklamacij in pritožb. Pravne in fizične osebe, ki so izvajale poštne storitve, morajo varovati zaupnost poštnih pošiljk tudi po koncu dejavnosti, v okviru katere so jo bile dolžne varovati. Izvajalci poštnih storitev morajo vzpostaviti tudi ustrezne sisteme za preprečevanje posegov v zaupnost poštnih pošiljk. Nezagotavljanje zaupnosti poštnih pošiljk in nezagotavljanje varstva osebnih podatkov, kakor tudi kršitev drugih določb ZPSto-2, je v XV. poglavju navedenega zakona opredeljeno kot prekršek. Nadzor nad izvajanjem ZPSto-2 in odločanje o prekrških ureja
- člen ZPSto-2, kjer je določeno, da pooblaščene osebe agencije nadzirajo izvajanje določb tega zakona, ki se nanašajo na izvajanje in kakovost univerzalne storitve, dostop do poštnega omrežja, splošne pogoje in oblikovanje cen izvajalca univerzalne storitve, prepoved subvencioniranja in na vodenje računovodstva izvajalcev univerzalne storitve ter izvajanje vseh posamičnih aktov, ki jih izdaja agencija (AKOS) v okviru svojih pristojnosti. Inšpektorji, pristojni za pošto pa nadzirajo izvajanje določb tega zakona ter na njegovi podlagi izdanih predpisov, ki jih ne nadzorujejo pooblaščene osebe agencije na podlagi prejšnjega odstavka. Agencija je na podlagi
- člena ZPSto-2 pristojna tudi za reševanje sporov med izvajalci ter uporabniki poštnih storitev. ZPSto-2 torej IP posebej nikjer ne pooblašča za izvajanje nadzora nad izvajanjem določb navedenega zakona, pač pa to pristojnost podeljuje agenciji ter inšpektorjem, pristojnim za pošto. Kar zadeva vaše vprašanje glede načina vročanja poštne pošiljke, ki naj bi bila izročena napačni osebi, vam pojasnjujemo, da Splošna uredba in ZVOP-1 načina vročanja poštnih pošiljk posebej ne urejata, prav tako pa posebej tudi ne zapovedujeta preverjanja istovetnosti oseb, katerim se poštne pošiljke izročajo. Splošna uredba in ZVOP-1 namreč določata predvsem načela in pravila obdelave osebnih podatkov ter ukrepe, s katerimi se zagotavlja varnost osebnih podatkov. Temeljna načela obdelave osebnih podatkov so določena v
- členu Splošne uredbe, po katerih je potrebno pri obdelavi osebnih podatkov med drugim zagotoviti tudi točnost, celovitost in zaupnost osebnih podatkov, za skladnost s temi načeli pa je odgovoren upravljavec, ki mora biti to skladnost zmožen tudi dokazat. Način zagotavljanje varnosti oziroma zavarovanja osebnih podatkov pa je določen v
- in
- členu Splošne uredbe ter
- in
- členu ZVOP-
- Način dostavljanja in vročanja poštnih pošiljk podrobneje ureja
- in
- člen ZPSto-2, način ugotavljanja istovetnosti prejemnika poštne pošiljke pa podrobneje določajo Splošni pogoji izvajanja univerzalne poštne storitve (v nadaljevanju: Splošni pogoji), ki so sprejeti na podlagi
- člena ZPSto-2,
- člena Akta o ustanovitvi družbe Pošta Slovenije d. o. o. ter na podlagi odločbe o izdaji soglasja Agencije za pošto in elektronske komunikacije Republike Slovenije številka 3831-23/2020/7, z dne
- V
- členu navedenih Splošnih pogojev je tako med drugim določeno, da če naslovnik ali oseba, ki se ji pošiljka dostavlja, ni znana vročevalcu, jo ta dostavi le, če prevzemnik dokaže svojo istovetnost. Istovetnost državljan Republike Slovenije dokazuje z veljavnim osebnim dokumentom, ki po predpisih šteje za javno listino, ki jo je izdal državni organ. Med javne listine štejemo naslednje dokumente: osebno izkaznico, potno listino, vozniško dovoljenje, obmejno prepustnico, orožni list in potrdilo o usposobljenosti za voditelja čolna. Način potrjevanja prevzema pošiljke je določen v
- členu Splošnih pogojev, ki med drugim določa, da naslovnik oziroma oseba, ki se ji pošiljka lahko dostavi, potrdi prevzem pošiljke s podpisom v listinah za potrditev prevzema pošiljk ali prek elektronske naprave izvajalca za zajemanje podpisa. Če prejemnik ni naslovnik pošiljke, mora ob dostavi poleg podpisa napisati ime in priimek, v primeru vročitve odraslemu članu gospodinjstva pa tudi razmerje do naslovnika. V primeru vročitve prek elektronske naprave podatek vnese izvajalec, prejemnik pošiljke pa potrdi pravilnost vnesenih podatkov. IP ob upoštevanju zgoraj pojasnjenega meni, da v vašem opisanem primeru opisano ravnanje nakazuje na kršitev določb ZPSto-2 ter Splošnih pogojev, zaradi česar zaenkrat ni potrebe, da bi se v obravnavo zadevo, ki naj bi jo AKOS sicer že obravnaval, vključil tudi IP. To pa seveda še ne pomeni, da IP v primeru prejema konkretne prijave zoper izvajalca poštnih storitev ne bi uvedel postopka inšpekcijskega nadzora nad izvajanjem predpisov s področja varstva osebnih podatkov, zlasti v primeru, če bi iz v prijavi opisanega ravnanja izhajalo, da gre za pošiljanje dokumentacije z občutljivimi oziroma posebnimi vrstami osebnih podatkov in bi ravnanje pošiljatelja ali izvajalca poštne storitve nakazovalo tudi na sum kršitve teh predpisov in s tem povezano pristojnost IP. Lep pozdrav, Pripravil: Jože Bogataj, namestnik informacijske pooblaščenke Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav., informacijska pooblaščenka O NAS Informacijski pooblaščenec Dunajska cesta 22 1000 Ljubljana, Slovenija Zemljevid (vir: najdi.si) Telefon: 01 230 97 30 Poštni in varni e-predal: gp.ip(at)ip-rs.si Odgovorna oseba za informacije za medije: dr. Jelena Virant Burnik. Kontakt za medije: Barbara Repovš, mediji@ip-rs.si ali 01 230 97 30 Prijava kršitev (Navodila in obrazci) URADNE URE PON - PET 9.00 - 12.00 POVEZAVE Informacije javnega značaja Priročniki in smernice Obrazci Politika zasebnosti Informacije o obdelavi osebnih podatkov Izjava o dostopnosti Podpora za majhna podjetja Pravice posameznikov Prijava na prejemanje e-novic Informacijski pooblaščenec | 2026