Prošnja za pridobitev biološkega materiala + - Opozorilo: Mnenje je bilo izdano na podlagi določb Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1, Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo), ki je z dnem
- 2023 prenehal veljati in ga je nadomestil nov Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2, Uradni list RS, št. 163/22), zato mnenje ni več nujno aktualno. Mnenja po ZVOP-2 so na voljo tukaj. Datum: 15.05.2016 Številka: 0712-1/2016/710 Kategorije:Vpogled v OP umrlih, Zdravstveni osebni podatki --> Kategorije: OP umrlih, Zdravstveni osebni podatki Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju IP) je po pošti prejel vaš dopis, v katerem navajate, da se je na vašo bolnišnico v razmiku nekaj več kot enega leta večkrat obrnila posameznica, ki je želela pridobiti vzorce biološkega materiala (odvzeti vzorci krvi oz. urina), ki naj bi ga hranili o njenem očetu (ki je bil vaš pacient), sklicujoč se, da jih potrebuje za namen »izvedbe DNK analize«. Prvotni zahtevek je vložila marca 2015, in ste ga zavrnili, ker ni priložila očetove privolitve (oz. odredbe sodišča), kot je ta potrebna na podlagi
- odst.
- člena v zvezi s
- členom Zakona o pacientovih pravicah (Uradni list RS, št. 15/08, v nadaljevanju ZPacP). Drugemu zahtevku, osebno podanemu aprila 2015, je potem priložila fotokopijo listine, iz katere naj bi po njeno izhajalo takšno soglasje. Šlo je za fotokopijo očetovega odgovora na sodni poziv njemu (kot toženi stranki), da odgovori na prosilčino (kot tožeča stranka) tožbo za izpodbijanje očetovstva. Na tem odgovoru naj bi oče lastnoročno zabeležil, da soglaša z izvedbo »DNK analize genetskih odtisov«. Zahtevo ste zavrnili iz več razlogov, primarno zato, ker v trenutku njenega prejema niste (več) razpolagali z nobenimi biološkimi vzorci od očeta (ti so se namreč po izvedbi preiskav, sigurno pa v roku 7 dni od odvzema, uničili, in aprila 2015 torej več niso obstajali), dodatno pa ste prosilki pojasnili še, da vaša bolnišnica ni pristojna in ne izvaja postopkov analize DNK oz. nima določenih oz. predpisanih postopkov odvzema biološkega materiala za takšne potrebe, zatorej naj se namesto k vam raje obrne na pristojne institucije, ki izvajajo odvzem in analize DNK za potrebe ugotavljanja očetovstva. V tretjem zahtevku, podanem junija 2015, je prosilka nato dopolnila namen zahteve, in sicer je navedla, da biološki material potrebuje za namene potrditve možnosti določene dedne bolezni, podrejeno pa namene ugotavljanja očetovstva. Zavrnili ste jo v skladu z že omenjenim
- členom ZPacP, ker priloženega pisnega soglasja očeta zavoljo nečitljivega podpisa in še nekaterih okoliščin niste morali šteti za nedvoumnega. Enako je bilo tudi s četrtim zahtevkom, vloženim januarja letos. Konec februarja letos pa ste potem prejeli še peti zahtevek, z istimi dokazili, a navedbo, da je njen oče vmes že preminil, in da torej prosi kot svojec, na podlagi
- odst.
- člena ZPacP, kjer soglasje več ni potrebno, razen če je pacient (
- odst. istega člena) pred smrtjo posredovanje določenemu svojcu izrecno prepovedal. Na ta zahtevek še niste odgovorili, menite pa, da ga bo potrebno zavrniti, ker glede na opravljene poizvedbe v času prejema zahtevka (
- 2.) niste več razpolagali z nobenimi očetovimi vzorci (zadnji obisk očeta v vaši bolnišnici je bil
- 2015, torej manj kot sedem dni prej, vendar so bili vzorci
- že uničeni).Ne glede na to, da v zvezi s tem konkretnim zahtevkom obstojijo dejanske okoliščine za zavrnitev (vzorec v času prejema zahtevka ne obstaja več), prosite za določena pojasnila, kako ravnati v podobnih situacijah. Konkretno sprašujete:
- po kakšnih kriterijih naj se določi, ali določen biološki material spada v zdravstveno dokumentacijo pacienta?
- v kolikor šteje, pod kakšnimi pogoji ga je dopustno posredovati tretji osebi:a. za časa življenja pacienta;b. po smrti pacienta.Avtentično razlago posameznih določb zakona daje le Državni zbor, neobvezno pa predlagatelj zakona, zato vam na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, v nadaljevanju na podlagi
- točke
- odstavka
- člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07, uradno prečiščeno besedilo, v nadaljevanju ZVOP-1) ter
- člena Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07 – ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), posredujemo naše neobvezno mnenje v zvezi z vašim vprašanjem. Biološki material (del telesne tekočine, vzorec izdihanega zraka, las ali tkivo), ki ga izvajalec zdravstvene dejavnosti odvzame za preiskavo, preučitev ali analizo, se po mnenju IP ne šteje med zdravstveno dokumentacijo pacienta. V medicinsko dokumentacijo spada laboratorijski izvid, v katerem so zabeleženi rezultati preiskave, ki je bila izvedena na materialu.Obrazložitev:Sprašujete, ali in pod katerimi pogoji biološki material spada v zdravstveno dokumentacijo pacienta, ter v kolikor spada, kakšni so pogoji za posredovane tega materiala tretji osebi za časa življenja pacienta, oz. po smrti, upoštevaje pravice te osebe po Zakonu o pacientovih pravicah (ZPacP).Pojem pacientove zdravstvene dokumentacije določa Zakon o zbirkah podatkov s področja zdravstvenega varstva (Uradni list RS, št. 65/00 in 47/15, v nadaljevanju ZZPPZ), ki v 1.a členu navaja, da je zdravstvena dokumentacija »izvirno in reproducirano (pisano, risano, tiskano, fotografirano, filmano, fonografirano, magnetno, optično ali kako drugače zapisano) dokumentarno gradivo, ne glede na obliko zapisa in nosilec zapisa podatkov, ki nastane ali je prejeto pri zdravstveni oskrbi, ki je opredeljeno v Osnovni zdravstveni dokumentaciji v Prilogi 1 tega zakona, ali ki je povezano z zdravstvenim stanjem in je nujno potrebno za izvajanje pravic ali obveznosti, priznanih ali določenih z zakonom«[1]. Kot torej izhaja iz navedene definicije, je zdravstvena dokumentacija »dokumentarno gradivo«, se pravi, gradivo, ki je v obliki »dokumentov«, v katerih so tako ali drugače »zapisani« (pisani, narisani, slikani, idr.) podatki o pacientovem zdravstvenem stanju. Definicija dopustnih oblik zapisa dokumentov je sicer namerno široka (»ne glede na obliko zapisa in nosilec zapisa«), zato da pokriva rezultate raznovrstnih preiskav, ki jih omogoča medicina, vendar pa mora po mnenju IP v vsakem primeru iti za »zapise« podatkov o pacientu, v obliki, ki je primerna za delo zdravstvenih delavcev (in, kolikor to omogoča Zakon o pacientovih pravicah (Uradni list RS, št. 15/08, v nadaljevanju ZPacP), za dostop s strani pacienta). Biološki material, še zlasti vzorci krvi oz. urina, za katere sprašujete, po mnenju IP še ni v takšni neposredni obliki, saj je na njem potrebno še opraviti preiskave, za kar so zadolženi klinični biološki in kemični laboratoriji. Rezultat preiskave, se pravi, laboratorijski izvid, je tisti »dokument« oz. »zapis«, ki je potem dan na voljo zdravniku in ki je umeščen v zdravstveno dokumentacijo pacienta. Tudi vrste zapisov, ki se v skladu s prilogo 1 k ZZPPZ [2] (zbirki Osnovna zdravstvena dokumentacija in Zdravstvena kartica) morajo hraniti v zdravstveni dokumentaciji, ne dajejo podlage sklepanju, da bi biološki material oz. vzorci spadali v zdravstveno dokumentacijo. Ta material je del zbirk vzorcev, ki jih v skladu z zadevnimi predpisi vodijo laboratoriji, oz. nekaterih zbirk vzorcev, ki jih vodi Nacionalni inštitut za javno zdravje.Navedeno stališče je IP preveril tudi pri katedri za sodno medicino in medicinsko deontologijo pri Medicinski fakulteti Univerze v Ljubljani.Posledično je treba šteti, da vzorci krvi oz. urina ne sodijo v zdravstveno dokumentacijo, ter da pacient, oz. njegovi svojci, na podlagi pripadajoče pravice po ZPacP, niso upravičeni do seznanitve z njimi.S pozdravi,Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav., informacijska pooblaščenkaPripravil: Igor Kolar, informatik IP[1] S tem v naš pravni red vnaša definicijo iz alineje m)
- člena Direktive 2011/24/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne
- marca 2011 o uveljavljanju pravic pacientov pri čezmejnem zdravstvenem varstvu (UL L št. 88 z dne
- 2011, str. 45), po kateri zdravstvena dokumentacija pomeni »vsak dokument s kakršnimi koli podatki, ocenami ali informacijami o pacientovem stanju in razvoju njegovega zdravstvenega stanja v procesu oskrbe«[2] http://www.pisrs.si/Pis.web/npb/2015-01-1933-2000-01-2969-npb1-p1.pdf O NAS Informacijski pooblaščenec Dunajska cesta 22 1000 Ljubljana, Slovenija Zemljevid (vir: najdi.si) Telefon: 01 230 97 30 Poštni in varni e-predal: gp.ip(at)ip-rs.si Odgovorna oseba za informacije za medije: dr. Jelena Virant Burnik. Kontakt za medije: Barbara Repovš, mediji@ip-rs.si ali 01 230 97 30 Prijava kršitev (Navodila in obrazci) URADNE URE PON - PET 9.00 - 12.00 POVEZAVE Informacije javnega značaja Priročniki in smernice Obrazci Politika zasebnosti Informacije o obdelavi osebnih podatkov Izjava o dostopnosti Podpora za majhna podjetja Pravice posameznikov Prijava na prejemanje e-novic Informacijski pooblaščenec | 2026