Prodaja posla z bazo strank + - Opozorilo: Mnenje je bilo izdano na podlagi določb Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1, Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo), ki je z dnem
- 2023 prenehal veljati in ga je nadomestil nov Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2, Uradni list RS, št. 163/22), zato mnenje ni več nujno aktualno. Mnenja po ZVOP-2 so na voljo tukaj. Datum: 10.02.2015 Številka: 0712-1/2015/222 Kategorije: --> Kategorije: Spoštovani, prejeli smo vašo elektronsko pošto,v kateri nas sprašujete, ali lahko skupaj s prodajo posla prodate tudi bazo obstoječih strank. V podjetju se pripravljate, da boste enega od poslov prodali. Zanima vas, kako je z bazo podatkov, ki ste jih pridobili pri opravljanju tega posla. Baza vsebuje imena in elektronske naslove kupcev in sodelujočih v nagradnih igrah (samo tistih, ki so se strinjali s prejemanjem vaše e-pošte). Želite vedeti, ali se baza smatra kot del posla (programa) in jo kupcu izročite skupaj s samim poslom ali je baza vezana na podjetje tako da ostane vam, kupec pa prevzame samo posel brez baze. Ker lahko avtentično razlago posameznih določb zakona daje le Državni zbor, neobvezno pa predlagatelj zakona, vam na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, v nadaljevanju na podlagi
- točke prvega odstavka
- člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07, uradno prečiščeno besedilo, v nadaljevanju ZVOP-1) ter
- člena Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05, v nadaljevanju ZInfP) posredujemo naše neobvezno mnenje v zvezi z vašimi vprašanji:Dopustnost prenosa je odvisna od pravnega razmerja med upravljavcem in vašim podjetjem. Kakšen je ta, iz vašega vprašanja nismo mogli v celoti razbrati. Mnenje dajemo pod predpostavko, da gre za univerzalni prenos (izčlenitev ali oddelitev). ZGD-1 v
- členu določa, da nova družba kot univerzalni pravni naslednik vstopi v vsa pravna razmerja v zvezi s premoženjem, katerih subjekt je bila prenosna družba. Bistvena pravna posledica univerzalnega nasledstva je namreč v tem, da prevzemni pravni subjekt celostno vstopi v pravni položaj prenosnega pravnega subjekta in da je njegov pravni naslednik glede celote pravic obveznosti in pravnih razmerij. V tem je tudi razlog, da se za prenos obveznosti po poti univerzalnega pravnega nasledstva ne zahteva soglasje pogodbenih partnerjev prenosnega pravnega subjekta (seveda tudi ne z vidika obdelave osebnih podatkov). Glede na navedeno, novi družbi ni treba pridobivati novih soglasij strank za obdelavo njihovih osebnih podatkov, če so jih stranke že predhodno podale družbi, ki se je delila in jih bo nova družba obdelovala za identičen namen, za katerega so bila soglasja podana. Družba, ki se je delila, pa bo podatke v celoti prenesla na novo in jih ne bo več uporabljala (tudi) sama. Opozarjamo še na določbe
- člena ZVOP-1, po katerem mora upravljavec osebnih podatkov (prevzemnik zbirke osebnih podatkov) ali njegov zastopnik v primeru, da osebni podatki niso bili zbrani neposredno od posameznika, na katerega se nanašajo, posamezniku najpozneje ob vpisu ali posredovanju osebnih podatkov uporabniku osebnih podatkov sporočiti podatke o upravljavcu osebnih podatkov in njegovem morebitnem zastopniku (osebno ime, naziv oziroma firma in naslov oziroma firma in naslov oziroma sedež) in namen obdelave osebnih podatkov. Kupec pa mora v skladu z določbami
- člena ZVOP-1 kot novi upravljavec osebnih podatkov posameznikom sporočiti podatke o upravljavcu osebnih podatkov in njegovem morebitnem zastopniku (osebno ime, naziv oziroma firma in naslov oziroma sedež) in namen obdelave osebnih podatkov. Pravna podlaga za obdelavo osebnih podatkov v zasebnem sektorju je v skladu z določbami
- čl. ZVOP-1, če obdelavo osebnih podatkov in osebne podatke, ki se obdelujejo, določa zakon ali če je za obdelavo določenih osebnih podatkov podana osebna privolitev posameznika. Zakonsko pravno podlago v smislu navedene določbe ZVOP-1 predstavlja Zakon o gospodarskih družbah (Ur.l. RS, št. 65/09 uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZGD-1). Iz vašega dopisa ni razvidno, na kakšen način bo prišlo do prenosa posla, zato sklepamo, da gre za prenos dela družbe na način, kot ga opredeljuje ZGD-1 v
- členu. V navedenem členu je namreč določeno, da je delitev družbe med drugim tudi t.i. izčlenitev (tudi oddelitev) s prevzemom, ki se opravi s prenosom vseh ali posameznih delov premoženja prenosne družbe, ki z izčlenitvijo (oddelitvijo) ne preneha, na prevzemne ali nove družbe. V takem primeru prevzemna ali nova družba (v konkretnem primeru vaše podjetje) kot univerzalni pravni naslednik vstopi v vsa pravna razmerja v zvezi s premoženjem, katerih subjekt je bila prenosna družba. Bistvena pravna posledica univerzalnega nasledstva je namreč v tem, da prevzemni (novi) pravni subjekt celostno vstopi v pravni položaj prenosnega pravnega subjekta in da je njegov pravni naslednik glede celote pravic obveznosti in pravnih razmerij. V tem je tudi razlog, da se za prenos obveznosti po poti univerzalnega pravnega nasledstva ne zahteva soglasje pogodbenih partnerjev prenosnega pravnega subjekta (seveda tudi ne z vidika obdelave osebnih podatkov). Glede na navedeno, prevzemni družbi (kupcu) ni potrebno pridobivati novih soglasij strank za obdelavo njihovih osebnih podatkov, če so jih stranke že predhodno podale prevzeti družbi (prodajalcu) in jih bo prevzemna družba obdelovala za identičen namen, za katerega so bila soglasja podana. Pri tem pa opozarjamo tudi na določbe
- člena ZVOP-1, po katerem mora upravljavec osebnih podatkov (kupec posla, ki bo osebne podatke strank dobil od prodajalca) ali njegov zastopnik v primeru, da osebni podatki niso bili zbrani neposredno od posameznika, na katerega se nanašajo, posamezniku najpozneje ob vpisu ali posredovanju osebnih podatkov uporabniku osebnih podatkov sporočiti podatke o upravljavcu osebnih podatkov in njegovem morebitnem zastopniku (osebno ime, naziv oziroma firma in naslov oziroma sedež) in namen obdelave osebnih podatkov. Slednje pa seveda velja le v kolikor ne gre za prodajo pravne osebe kot celote. V takšnem primeru namreč ne gre za spremembo upravljavca, saj je upravljavec baze še vedno ista pravna oseba, spremenil se je le njen lastnik, zato obveščanje posameznikov o spremembi upravljavca ni potrebno. Glede samega neposrednega trženja po elektronski pošti je treba upoštevati določbe Zakona o elektronskih komunikacijah (Ur. l. RS, ŠT. 109/12, v nadaljevanju ZEKom-1) in Zakona o elektronskem poslovanju na trgu (Ur. l. RS, št. 96/09, uradno prečiščeno besedilo v nadaljevanju ZEPT). Nadzor nad določbami ZEKom-1 in ZEPT izvajata Agencija RS za komunikacijska omrežja in storitve (AKOS) in Tržni inšpektorat RS (TIRS). Informacijski pooblaščenec torej ni pristojen za nadzor nad samim trženjem po elektronski pošti. Kljub temu pojasnjujemo, da mora glede na določbe ZEPT in ZEKom-1 pošiljatelj pri neposrednem trženju po elektronski pošti predhodno pridobiti privolitev prejemnika. V konkretnem primeru naj bi prodajalec posla pridobil privolitve prejemnikov sporočil, zaradi česar menimo, da je pošiljanje sporočil s strani kupca posla dopustno. S spoštovanjem,Informacijski pooblaščenec Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav., informacijska pooblaščenka O NAS Informacijski pooblaščenec Dunajska cesta 22 1000 Ljubljana, Slovenija Zemljevid (vir: najdi.si) Telefon: 01 230 97 30 Poštni in varni e-predal: gp.ip(at)ip-rs.si Odgovorna oseba za informacije za medije: dr. Jelena Virant Burnik. Kontakt za medije: Barbara Repovš, mediji@ip-rs.si ali 01 230 97 30 Prijava kršitev (Navodila in obrazci) URADNE URE PON - PET 9.00 - 12.00 POVEZAVE Informacije javnega značaja Priročniki in smernice Obrazci Politika zasebnosti Informacije o obdelavi osebnih podatkov Izjava o dostopnosti Podpora za majhna podjetja Pravice posameznikov Prijava na prejemanje e-novic Informacijski pooblaščenec | 2026