← Slovenija

Prostorski informacijski sistem občine - IPRS

Prostorski informacijski sistem občine + - Opozorilo: Mnenje je bilo izdano na podlagi določb Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1, Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo), ki je z dnem

  1. 2023 prenehal veljati in ga je nadomestil nov Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2, Uradni list RS, št. 163/22), zato mnenje ni več nujno aktualno. Mnenja po ZVOP-2 so na voljo tukaj. Datum: 30.05.2007 Številka: 0712-440/2007/2 Kategorije:GURS --> Kategorije: GURS Spoštovani, prejeli smo vaš dopis, v katerem navajate, da je na spletni strani prostorskega informacijskega sistema Geodetske uprave RS (http://prostor.gov.si), vsakomur omogočen vpogled v lastništvo katerekoli parcele. Dodajate, da gre za izvajanje
  2. člena Zakona o evidentiranju nepremičnin, ki določa, da ima vsakdo pravico vpogledati v podatke in pridobiti podatke iz javnih evidenc o posameznih parcelah, stavbah in delih stavb ali o posamezni nepremičnini, ki so ob vpogledu vpisani kot zadnji vpisani podatki, pri čemer pa lahko glede lastnika pridobi le podatke o imenu in priimku, naslovu stalnega prebivališča ter o letnici rojstva. Sprašujete nas, ali lahko občina v svojem prostorskem informacijskem sistemu omogoči vpogled vsem občanom v podatke na način kot jih določa ZEN? Ker lahko avtentično razlago posameznih določb zakona daje le Državni zbor, neobvezno pa predlagatelj zakona, vam na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, v nadaljevanju na podlagi
  3. točke prvega odstavka
  4. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Ur. l. RS, št. 86/2004 in 113/2005, v nadaljevanju ZVOP-1,) ter
  5. člena Zakona o informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/2005, v nadaljevanju ZInfP) posredujemo naše neobvezno mnenje v zvezi z vašimi vprašanji. Informacijski pooblaščenec je samostojen in neodvisen državni organ, ki je na podlagi
  6. člena ZInfP, pristojen za inšpekcijski nadzor nad izvajanjem zakona in drugih predpisov, ki urejajo varstvo ali obdelavo osebnih podatkov oziroma iznos osebnih podatkov iz Republike Slovenije, ter opravljanje drugih nalog, ki jih določajo ti predpisi. ZVOP-1 predstavlja konkretizacijo ustavne pravice do varstva osebnih podatkov, ki je določena v
  7. členu Ustave RS (Ur. l. RS, št. 33/1991, 42/1997, 66/2000, 24/2003, 69/2004, 68/2006). Prepovedana je uporaba osebnih podatkov v nasprotju z namenom njihovega zbiranja.
  8. odstavek
  9. člena Ustave RS določa, da zbiranje, obdelovanje, namen uporabe, nadzor in varstvo tajnosti osebnih podatkov določa zakon. Pooblaščenec pri tem posebej poudarja, da ZVOP-1 ne pokriva celotnega spektra zasebnosti, pač pa zgolj tisti del, ki se nanaša na zbirke osebnih podatkov. Ad1) Osebni podatek je v skladu s
  10. točko
  11. člena ZVOP-1 katerikoli podatek, ki se nanaša na posameznika, ne glede na obliko, v kateri je izražen, pri čemer je posameznik določena ali določljiva fizična oseba, na katero se nanaša osebni podatek. Obdelava osebnih podatkov pomeni v skladu s
  12. točko
  13. člena ZVOP-1 kakršnokoli delovanje ali niz delovanj, ki se izvaja v zvezi z osebnimi podatki, … zlasti zbiranje, pridobivanje, vpogled, uporaba, razkritje s prenosom, sporočanje, širjenje ali drugo dajanje na razpolago … Pri obdelavi osebnih podatkov je potrebno upoštevati načelo sorazmernosti, ki je kot temeljno načelo, opredeljeno v
  14. členu ZVOP-1, in določa, da morajo biti osebni podatki, ki se obdelujejo, ustrezni in po obsegu primerni glede na namene, za katere se zbirajo in nadalje obdelujejo. Splošna opredelitev obdelave osebnih podatkov je podana v
  15. členu ZVOP-
  16. Osebni podatki se lahko obdelujejo le, če obdelavo osebnih podatkov in osebne podatke, ki se obdelujejo, določa zakon ali če je za obdelavo določenih osebnih podatkov podana osebna privolitev posameznika. Namen obdelave osebnih podatkov mora biti določen v zakonu, v primeru obdelave na podlagi osebne privolitve posameznika pa mora biti posameznik predhodno pisno ali na drug ustrezen način seznanjen z namenom obdelave osebnih podatkov. Pravno podlago za obdelavo osebnih podatkov v javnem sektorju, kamor spadajo tudi občine, pa navaja
  17. člen ZVOP-1: osebni podatki v javnem sektorju se lahko obdelujejo, če obdelavo osebnih podatkov in osebne podatke, ki se obdelujejo, določa zakon. Z zakonom se lahko določi, da se določeni osebni podatki obdelujejo le na podlagi osebne privolitve posameznika. Glede na navedeno, lahko občina obdeluje osebne podatke o občanih le, če je do tega upravičena na podlagi zakona. Tak specialni zakon, ki ga ima v mislih prvi odstavek
  18. člena ZVOP-1, je v vašem primeru Zakon o lokalni samoupravi (Ur. l. RS, št. 100/05, uradno prečiščeno besedilo, v nadaljevanju ZLS-UPB1). Podlaga za obdelavo osebnih podatkov, ki jo občini daje
  19. člen ZLS-UPB1, je zgolj podlaga za zbiranje in nadaljnjo obdelavo podatkov v zvezi z izvajanjem nalog, za katere je občina pristojna na podlagi predpisov (v okviru izvirne ali prenesene pristojnosti). Ko občina pridobi določene osebne podatke, gre v mnogih primerih za vzpostavitev nove zbirke osebnih podatkov, s katero je potrebno ravnati skladno z določbami ZVOP-1: - zavarovanje osebnih podatkov v skladu s
  20. in
  21. členom ZVOP-1, - vzpostavitev kataloga zbirk osebnih podatkov v skladu s
  22. členom ZVOP-1, - obveščanje nadzornega organa v skladu s
  23. členom ZVOP-
  24. Informacijski pooblaščenec si je ogledal spletno stran, na kateri je predstavljen prostorski informacijski sistem občine _____. Prostorski informacijski sistem Mestne občine _______ vsebuje državne in občinske prostorske podatke na enem mestu, ki so uporabnikom, razdeljenim na več skupin (javni oz. prosti vstop in vstop za pooblaščene osebe) s pomočjo pregledovalnika na enostaven način dostopne preko interneta. Prek javnega dostopa do prostorskega informacijskega sistema, ki nudi povezovanje vseh vrst in tipov prostorskih podatkovnih vsebin ter njihovo pregledovanje in poizvedovanje, želi občina razbremeniti občinsko upravo pri izdajanju informacij ter obenem približati obstoječe podatke občanom ter s tem dvigniti hitrost, učinkovitost in kvaliteto posredovanja prostorskih podatkov in informacij. V prostorskem informacijskem sistemu se lahko pregledujejo, izpisujejo, tiskajo, pošiljajo itd. naslednji državni in občinski vektorski ter rastrski podatki:
  25. državni podatki: • digitalni zemljiški kataster (parcele); • kataster stavb + hiš (ulice, hišne številke, poslovni subjekti); • register prostorskih enot (ulice, krajevne skupnosti, katastrske občine, …); • letalski posnetki v merilih 1:1000, 1:2500 in 1:5000; • digitalni model reliefa; • temeljni topografski načrti v merilu 1:5000;
  26. občinski podatki: • občinski prostorski podatki (prostorski plan, prostorsko ureditveni pogoji); • komunalna infrastruktura (kanalizacija, vodovod); • energetska infrastruktura (plin, elektrovodi), • prometna infrastruktura, • območja varovanja in zavarovanja (naravne vrednote, kulturna dediščina, erozijska območja, vodovarstvena območja, poplavna območja), • turistična karta, • zelene površine. Informacijski pooblaščenec ugotavlja, da zgoraj navedeni podatki niso osebni podatki. Tudi v
  27. odstavku
  28. člena Zakona o evidentiranju nepremičnin (Uradni list RS, št. 47/2006, v nadaljevanju ZEN) našteti osebni podatki (ime in priimek, naslov stalnega prebivališča, letnica rojstva), ki jih vsebujejo javne evidence iz
  29. odstavka
  30. člena ZEN (zemljiški kataster, kataster stavb, register nepremičnin, evidenca državne meje in register prostorskih enot), se kot del navedenih javnih evidenc ne štejejo med varovane osebne podatke. Informacijski pooblaščenec pri tem poudarja, da je do navedenih osebnih podatkov lastnikov nepremičnin v primeru iskanja po naštetih evidencah mogoče priti izključno na podlagi poznavanja številke parcele, stavbe ali naslova nepremičnine. Nikakor pa ni možna oz. dopustna obratna pot, torej iskanje nepremičnin po imenu in priimku osebe. Informacijski pooblaščenec zaključuje, da je obdelava osebnih podatkov na način, kot ga določa
  31. odstavek
  32. člena v primeru prostorskega informacijskega sistema mogoča oziroma dopustna. S spoštovanjem, Informacijski pooblaščenec: Nataša Pirc Musar, univ.dipl.prav., pooblaščenka O NAS Informacijski pooblaščenec Dunajska cesta 22 1000 Ljubljana, Slovenija Zemljevid (vir: najdi.si) Telefon: 01 230 97 30 Poštni in varni e-predal: gp.ip(at)ip-rs.si Odgovorna oseba za informacije za medije: dr. Jelena Virant Burnik. Kontakt za medije: Barbara Repovš, mediji@ip-rs.si ali 01 230 97 30 Prijava kršitev (Navodila in obrazci) URADNE URE PON - PET 9.00 - 12.00 POVEZAVE Informacije javnega značaja Priročniki in smernice Obrazci Politika zasebnosti Informacije o obdelavi osebnih podatkov Izjava o dostopnosti Podpora za majhna podjetja Pravice posameznikov Prijava na prejemanje e-novic Informacijski pooblaščenec | 2026

🔗 Na uradni vir

Razlaga UI na podlagi uradnega besedila zakona. Okvirna, ne nadomešča pravnega nasveta.