Prstni odtis za vstop v zbornico + - Opozorilo: Mnenje je bilo izdano na podlagi določb Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1, Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo), ki je z dnem
- 2023 prenehal veljati in ga je nadomestil nov Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2, Uradni list RS, št. 163/22), zato mnenje ni več nujno aktualno. Mnenja po ZVOP-2 so na voljo tukaj. Datum: 21.03.2017 Številka: 0712-1/2017/580 Kategorije:Biometrija, Delovna razmerja --> Kategorije: Biometrija, Delovna razmerja Spoštovani,Informacijski pooblaščenec (IP) je prejel vaše elektronsko sporočilo v zvezi z uvedbo biometrijskih ukrepov. Na vaši osnovni šoli želite nabaviti vrata pred vhodom v zbornico, ki se odpirajo na prstni odtis. Zaposlenim bi tak način odpiranja vrat ustrezal, saj se s tem izognejo nenehnemu odklepanju in skrbi za ključe. Zanima vas, ali je z vidika varstva osebnih podatkov tak način odklepanja vrat s prstnim odtisom dopusten.Avtentično razlago posameznih določb zakona daje le Državni zbor, neobvezno pa predlagatelj zakona, zato vam na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, v nadaljevanju na podlagi
- tč.
- odst.
- čl. Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07, uradno prečiščeno besedilo, v nadaljevanju ZVOP-1) ter
- čl. Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07 – ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), posredujemo naše neobvezujoče mnenje v zvezi z vašim vprašanjem.Identifikacija posameznika na podlagi njegovega prstnega odtisa pomeni obdelavo biometričnih značilnosti oziroma biometrijske ukrepe. Te je v javnem sektorju za namene vstopanja v dele stavbe (torej vstop v zbornico) dopustno izvajati le če je to določeno z zakonom ali če za to pridobite ustreznim dovoljenjem Informacijskega pooblaščenca. Dovoljenje izda Informacijski pooblaščenec na podlagi prijave. Informacijski pooblaščenec nato preveri, ali je so nameravani biometrijski ukrepi nujno potrebno za opravljanje dejavnosti, za varnosti ljudi ali premoženja ali za varovanje tajnih podatkov ali poslovnih skrivnosti.Predhodno opozarjamo, da na podlagi podatkov, s katerimi trenutno razpolagamo, obstaja velika verjetnost, da uvedba biometrijskih ukrepov v vašem primeru, ni v skladu z zgoraj navedenim načelom sorazmernosti, saj kot razlog navajate zgolj praktičnost takšnega vstopa in ne drugih razlogov. Dokončno pa bi Informacijski pooblaščenec to lahko ugotovil šele v postopku izdaje odločbe o biometrijskih ukrepih.O b r a z l o ž i t e v:V primeru, kot ga opisujete, gre za obdelavo biometričnih značilnosti. Glede na določbo
- točke
- člena ZVOP-1 so namreč biometrične značilnosti takšne telesne, fiziološke ter vedenjske značilnosti, ki jih imajo vsi posamezniki, so pa edinstvene in stalne za vsakega posameznika posebej in je možno z njimi določiti posameznika, zlasti z uporabo prstnega odtisa, posnetka papilarnih linij s prsta, šarenice, očesne mrežnice, obraza, ušesa, deoksiribonukleinske kisline ter značilne drže. Z obdelavo biometričnih značilnosti se glede na
- člen ZVOP-1 ugotavljajo ali primerjajo lastnosti posameznika, tako da se lahko izvrši njegova identifikacija oziroma preveri njegova identiteta (biometrijski ukrepi) pod pogoji, ki jih določa ta zakon.V javnem sektorju se v skladu z določbo
- člena lahko biometrijske ukrepe določi le z zakonom, če je to nujno potrebno za varnost ljudi ali premoženja ali za varovanje tajnih podatkov ter poslovne skrivnosti, tega namena pa ni možno doseči z milejšimi sredstvi. Biometrijske ukrepe pa se lahko določi z zakonom tudi, če gre za izpolnjevanje obveznosti iz obvezujoče mednarodne pogodbe ali za identifikacijo posameznikov pri prehajanju državnih meja. Poleg tega se glede na določbo
- člena v javnem sektorju lahko uvedejo biometrijski ukrepi v zvezi z vstopom v stavbo ali dele stavbe in evidentiranjem prisotnosti zaposlenih na delu, ki se izvedejo ob smiselni uporabi drugega, tretjega in četrtega odstavka
- člena tega zakona.Biometrijske ukrepe za vstopanje v del stavbe v javnem sektorju (vstopanje v zbornico) se lahko torej določi zgolj na podlagi
- člena ZVOP-1 in smiselni uporabi
- člena ZVOP-
- Ker za uvedbo biometrijskih ukrepov za vstop v zbornico v osnovni šoli ni zakonske podlage, potrebujete v skladu z drugim odstavkom
- člena ZVOP-1, dovoljenje Informacijskega pooblaščenca, kot pristojnega državnega nadzornega organa. Izvajanje biometrijskih ukrepov brez dovoljenja Informacijskega pooblaščenca je nezakonito in se šteje za prekršek za katerega je v skladu z
- členom ZVOP-1 predpisana globa. Dovoljenje izda Informacijski pooblaščenec na podlagi prijave, v kateri so navedeni nameravani ukrepi in razlogi za njihov uvedbo. Informacijski pooblaščenec nato preveri ali je uvedba biometrijskih ukrepov predvsem v skladu z prvim odstavkom
- člena, ki določa, da se biometrijski ukrepi izvajajo le, če so nujno potrebno za opravljanje dejavnosti, za varnosti ljudi ali premoženja ali za varovanje tajnih podatkov ali poslovnih skrivnosti. Predhodno pa opozarjamo, da na podlagi podatkov, s katerimi trenutno razpolagamo, obstaja velika verjetnost, da uvedba biometrijskih ukrepov v vašem primeru, ni v skladu z načelom sorazmernosti, kot je določen v prvem odstavku
- člena ZVOP-
- Namreč, po določbah tretjega odstavka
- člena ZVOP-1 mora državni nadzorni organ pri odločanju o tem, ali je nameravana uvedba biometrijskih ukrepov v javnem sektorju v skladu z določbami tega zakona ugotavljati predvsem to, ali je izvajanje biometrijskih ukrepov res nujno potrebno za opravljanje dejavnosti, za varnost ljudi ali premoženja ali za varovanje tajnih podatkov ali poslovne skrivnosti. S takšnimi določbami je zakonodajalec sledil načelu sorazmernosti pri obdelavi osebnih podatkov (
- člen ZVOP-1) ter omejil možnosti prekomernih in neupravičenih posegov v zasebnost posameznika pri izvajanju biometrijskih ukrepov. Biometrijski ukrepi se torej pri opravljanju dejavnosti z vidika načela sorazmernosti in upoštevajoč določbe
- člena ZVOP-1 lahko izvajajo le v primeru, ko neke dejavnosti ni mogoče opravljati z uporabo manj vsiljivih metod oziroma določenega namena ni mogoče doseči z milejšimi posegi v zasebnost posameznika. Vstopanje v zbornico je nedvomno mogoče izvajati tudi z uporabo metod, ki manj posegajo v zasebnost posameznika, kot je to v primeru izvajanja biometrijskih ukrepov. Mogoča je npr. uporaba raznih sistemov, kjer se posameznik pri evidentiranju identificira s čipno ali kakšno drugačno kontaktno ali brezkontaktno kartico. Glede na zgoraj navedeno zaključujemo, da obstaja velika verjetnost, da nameravani biometrijski ukrepi niso nujno potrebni za opravljanje dejavnosti vlagatelja, za varnost ljudi ali premoženja ali za varovanje tajnih podatkov ali poslovne skrivnosti ter, da bi nameravana uvedba biometrijskih ukrepov glede na namene pomenila prekomeren, nesorazmeren in ne nujno potreben poseg v zasebnost posameznika. Vendar kot rečeno, gre le za našo neformalno, nezavezujoče mnenje. Šele po prejemu vaše prijave in vseh potrebnih podatkov, bo lahko Informacijski pooblaščenec sprejel zavezujočo odločbo, zoper katero bo možen tudi upravni spor. S spoštovanjem,Pripravila: Maja Lubarda, univ. dipl. prav., Svetovalka IP Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav., informacijska pooblaščenka O NAS Informacijski pooblaščenec Dunajska cesta 22 1000 Ljubljana, Slovenija Zemljevid (vir: najdi.si) Telefon: 01 230 97 30 Poštni in varni e-predal: gp.ip(at)ip-rs.si Odgovorna oseba za informacije za medije: dr. Jelena Virant Burnik. Kontakt za medije: Barbara Repovš, mediji@ip-rs.si ali 01 230 97 30 Prijava kršitev (Navodila in obrazci) URADNE URE PON - PET 9.00 - 12.00 POVEZAVE Informacije javnega značaja Priročniki in smernice Obrazci Politika zasebnosti Informacije o obdelavi osebnih podatkov Izjava o dostopnosti Podpora za majhna podjetja Pravice posameznikov Prijava na prejemanje e-novic Informacijski pooblaščenec | 2026