Prstni odtisi za nadzor prihoda in odhoda delavcev - IPRS

Prstni odtisi za nadzor prihoda in odhoda delavcev + - Opozorilo: Mnenje je bilo izdano na podlagi določb Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1, Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo), ki je z dnem

2. 2023 prenehal veljati in ga je nadomestil nov Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2, Uradni list RS, št. 163/22), zato mnenje ni več nujno aktualno. Mnenja po ZVOP-2 so na voljo tukaj. Datum: 13.02.2006 Številka: 092-4/2006/62 Kategorije:Biometrija --> Kategorije: Biometrija Spoštovani,po elektronski pošti smo prejeli vaše vprašanje:• ali je kontrola prstnih odtisov dovoljena le tam, kjer se hranijo podatki stroge tajnosti?• kje se nahaja to zakonsko določilo in ali je dovoljena takšna registracija prihodov in odhodkov delavcev iz službe (trgovsko podjetje).Ker lahko avtentično razlago posameznih določb zakona daje le Državni zbor, neobvezno pa predlagatelj zakona, vam na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, v nadaljevanju na podlagi
3. točke prvega odstavka
4. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (UL RS, št. 86/04 in 113/05, v nadaljevanju ZVOP-1,) ter
5. in
6. člena Zakona o informacijskem pooblaščencu (UL RS, št. 113/05 v nadaljevanju ZInfP) posredujemo naše neobvezno mnenje v zvezi z vašimi vprašanji. V zvezi z vašim vprašanjem glede kontrole prstnih odtisov vam sporočamo, da to materijo ureja Zakon o varstvu osebnih podatkov (Ur. l. RS, št. 86/2004 in 113/2005, ZVOP-1) v določbah od
7. do
8. člena, ki jih lahko najdete na naši spletni strani www.ip-rs.si. Prstni odtis je biometrična značilnost. Pogoji za dovolitev biometrijskih ukrepov se razlikujejo za javni in zasebni sektor, vendar niso omejeni le za varovanje tajnih podatkov stroge tajnosti. Bistveno pa je, da je uporaba biometričnih ukrepov podvržena načelu sorazmernosti. To pomeni, da se lahko biometrični ukrepi v zasebnem sektorju izvajajo le, če je to nujno potrebno za opravljanje dejavnosti, za varnost ljudi ali premoženja ali za varovanje tajnih podatkov ali poslovne skrivnosti. Pomembno je tudi, da se lahko biometrijske ukrepe izvaja nad zaposlenimi samo, če so bili predhodno o tem pisno obveščeni. Upravljavec osebnih podatkov, ki namerava izvajati biometrijske ukrepe, torej v vašem primeru trgovsko podjetje, je dolžan pred uvedbo ukrepov posredovati Informacijskemu pooblaščencu opis nameravanih ukrepov in razloge za njihovo uvedbo. Informacijski pooblaščenec je po prejemu posredovanih informacij iz prejšnjega odstavka dolžan v dveh mesecih odločiti, ali je nameravana uvedba biometrijskih ukrepov v skladu s tem zakonom, predvsem s pogoji iz prvega stavka prvega odstavka tega člena. Rok se lahko podaljša za največ en mesec, če bi uvajanje teh ukrepov prizadelo več kot 20 zaposlenih v osebi zasebnega sektorja, ali če reprezentativni sindikat pri delodajalcu zahteva sodelovanje v upravnem postopku. Vsekakor pa velja, da sme posamezen upravljavec osebnih podatkov izvajati biometrijske ukrepe šele po prejemu odločbe iz prejšnjega odstavka, s katero je izvajanje biometrijskih ukrepov dovoljeno. Lep pozdrav,Informacijski pooblaščenecNataša Pirc Musar, univ. dipl. prav.,pooblaščenka O NAS Informacijski pooblaščenec Dunajska cesta 22 1000 Ljubljana, Slovenija Zemljevid (vir: najdi.si) Telefon: 01 230 97 30 Poštni in varni e-predal: gp.ip(at)ip-rs.si Odgovorna oseba za informacije za medije: dr. Jelena Virant Burnik. Kontakt za medije: Barbara Repovš, mediji@ip-rs.si ali 01 230 97 30 Prijava kršitev (Navodila in obrazci) URADNE URE PON - PET 9.00 - 12.00 POVEZAVE Informacije javnega značaja Priročniki in smernice Obrazci Politika zasebnosti Informacije o obdelavi osebnih podatkov Izjava o dostopnosti Podpora za majhna podjetja Pravice posameznikov Prijava na prejemanje e-novic Informacijski pooblaščenec | 2026