Psihometrični testi, podlaga in hramba - IPRS

Psihometrični testi, podlaga in hramba + - Opozorilo: Mnenje je bilo izdano na podlagi določb Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1, Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo), ki je z dnem

2. 2023 prenehal veljati in ga je nadomestil nov Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2, Uradni list RS, št. 163/22), zato mnenje ni več nujno aktualno. Mnenja po ZVOP-2 so na voljo tukaj. Datum: 23.02.2016 Številka: 0712-1/2016/464 Kategorije:Delovna razmerja --> Kategorije: Delovna razmerja Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju IP) je prejel vaše e-sporočilo, v katerem nas prosite za pojasnilo glede pravne podlage za hranjenje rezultatov psihometričnega testiranja zaposlenih v njihovih personalnih mapah. Navajate, da se je na vas obrnila stranka, ki za namene strokovnega in osebnega razvoja, oblikovanja in upravljanja z bazenom talentov ter za namene načrtovanja nasledstev, izvaja psihometrična testiranja zaposlenih. Poročila z rezultati psihometričnega testiranja bi želeli arhivirati v personalnih mapah zaposlenih. Ali za hranjenje za navedene namene obstaja pravna podlaga?Avtentično razlago posameznih določb zakona daje le Državni zbor, neobvezno pa predlagatelj zakona, zato vam na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, v nadaljevanju na podlagi
3. točke prvega odstavka
4. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07, uradno prečiščeno besedilo, v nadaljevanju ZVOP-1) ter
5. člena Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07 – ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), posredujemo naše neobvezujoče mnenje v zvezi z vašim vprašanjem.O b r a z l o ž i t e v:Ker je ZVOP-1 splošen predpis in na sistemski ravni ureja varstvo osebnih podatkov, se varstvo osebnih podatkov ureja za posamezna pravna področja s področnimi zakoni.Zakonsko podlago v smislu
6. člena ZVOP-1 (splošne podlage za obdelavo osebnih podatkov) v obravnavanem primeru predstavljata Zakon o evidencah na področju dela in socialne varnosti (Uradni list RS, št. 40/2006, v nadaljevanju ZEPDSV) in Zakon o delovnih razmerjih (Uradni list RS, št. 21/2013, nadaljevanju: ZDR-1). Medtem ko slednji v prvem odstavku
7. člena določa, da se osebni podatki delavcev lahko zbirajo, obdelujejo, uporabljajo in dostavljajo tretjim osebam samo, če je to določeno s tem ali drugim zakonom ali če je to potrebno zaradi uresničevanja pravic in obveznosti iz delovnega razmerja ali v zvezi z delovnim razmerjem, ZEPDSV izrecno določa vrste in vsebino evidenc na področju dela in socialne varnosti, način zbiranja podatkov, način vodenja in povezovanja evidenc, način posredovanja podatkov za potrebe državnih organov, lokalnih skupnosti in nosilcev javnih pooblastil ter ostalih uporabnikov, ki te podatke potrebujejo za opravljanje zakonsko določenih nalog oziroma za vodenje zbirk podatkov o posameznikih ali posameznicah ter za namene izvajanja statističnih, socialno ekonomskih in drugih raziskovanj, ki imajo zakonsko podlago. V skladu z navedenimi pravnimi podlagami IP pojasnjuje, da sme delodajalec v personalnih mapah torej hraniti le tiste osebne podatke delavcev, ki so potrebni zaradi uresničevanja pravic in obveznosti iz delovnega razmerja ali so v zvezi z delovnim razmerjem oziroma jih določa ZEPDSV. IP pojasnjuje, da gre pri psihometričnem testiranju za ugotavljanje določenih osebnostnih lastnosti posameznika, s pomočjo izpolnjevanja različnih vprašalnikov, ki so sestavljeni v skladu s pravili psihološke stroke. Osebnostne lastnosti posameznika, ki je zaposlen na določenem delovnem mestu so brez dvoma pomembne (na nekaterih delovnih mestih celo odločilne) za opravljanje del in nalog tega delovnega mesta. ZDR-1 tako že v četrtem odstavku
8. člena določa, da lahko delodajalec že pri sklepanju pogodbe o zaposlitvi preizkusi znanja oziroma sposobnosti kandidatov za opravljanje dela na delovnem mestu, za katerega se sklepa pogodba o zaposlitvi. Delodajalec lahko na tej podlagi, za tako testiranje strokovno usposobljenemu psihologu oziroma instituciji naroči, da izvede testiranje, ki naj pokaže, kateri od kandidatov ima lastnosti, ki so za delo na določenem delovnem mestu zaželene (npr. komunikativnost, sposobnost za delo v skupini, vodstvene sposobnosti itd.), pri čemer pa lahko delodajalec od izvajalca takega psihometričnega testiranja dobi zgolj podatek o tem, ali kandidat glede zaželenih lastnosti zahtevam za delovno mesto ustreza ali ne (recimo poročilo o testiranju, nikakor pa ne odgovorov na posamezna vprašanja). Takšno psihometrično testiranje zaposlenih pa lahko delodajalec izvede tudi v času trajanja delovnega razmerja, vendar samo v primeru, ko je takšno ugotavljanje lastnosti zaposlenih potrebno za uresničevanje pravic in obveznosti iz delovnega razmerja ali v zvezi z delovnim razmerjem t.j., ko gre za lastnosti, katerih poznavanje s strani delodajalca je relevantno in nujno z vidika uresničevanja pravic in obveznosti iz delovnega razmerja oziroma za učinkovito organiziranje delovnega procesa.IP opozarja, da izvajanje psihometričnih testov na zalogo oziroma za namen »če jih bomo v prihodnosti morda potrebovali«, ko v naprej niti ni znano kakšne bodo zahteve posameznega delovnega mesta oz. zaželene osebnostne lastnosti delavca, sporno z vidika navedenih določb ZDR-1 in ZVOP-
9. IP dodaja še, da je glede na strokovno literaturo, pregledano na spletu, splošno sprejeto mnenje, da imajo psihometrični testi kratko dobo uporabnosti (približno 2 leti), zato IP svetuje, naj bo temu primeren tudi rok hrambe psihometričnih testov v personalnih mapah delavcev (glej
10. člen ZVOP-1). V upanju, da ste dobili odgovor na svoja vprašanja, vas lepo pozdravljamo.Informacijski pooblaščenec: Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav., informacijska pooblaščenkaPripravila: Petra Lešnik Kromar, univ. dipl. prav., svetovalka pooblaščenca O NAS Informacijski pooblaščenec Dunajska cesta 22 1000 Ljubljana, Slovenija Zemljevid (vir: najdi.si) Telefon: 01 230 97 30 Poštni in varni e-predal: gp.ip(at)ip-rs.si Odgovorna oseba za informacije za medije: dr. Jelena Virant Burnik. Kontakt za medije: Barbara Repovš, mediji@ip-rs.si ali 01 230 97 30 Prijava kršitev (Navodila in obrazci) URADNE URE PON - PET 9.00 - 12.00 POVEZAVE Informacije javnega značaja Priročniki in smernice Obrazci Politika zasebnosti Informacije o obdelavi osebnih podatkov Izjava o dostopnosti Podpora za majhna podjetja Pravice posameznikov Prijava na prejemanje e-novic Informacijski pooblaščenec | 2026